Bruselj – Slovaški socialdemokrat
Maroš Šefčovič je drugi evropski politik, ki je z uradno napovedjo kandidature vstopil v boj za položaj naslednika
predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. Ena izmed kart, na katero igra nekdanji slovaški visoki diplomat, so izkušnje z življenjem onstran železne zavese.
Ko je predstavljal svojo kandidaturo, je opisoval, kako je pred 30 leti gledal skozi bodečo žico in se spraševal, kakšna je Evropa na drugi strani. Zato se je zavzel za konec delitev med evropskim severom in jugom, vzhodom in zahodom.
Tako kot prvi kandidat za spitzenkandidata Evropske ljudske stranke (ELS) Manfred Weber je opozoril na
boj proti populistom in nacionalistom, »ki podpihujejo strahove, da bi uničili EU«.
Kot enega izmed ciljev je navedel dialog z ljudmi in povečanje zaupanja v EU. Predvsem da bi se morali prilagajati novim okoliščinam: globalizaciji, digitalizaciji, novim poklicem ... Želi si, da bi bilo stoletje evropsko. Šefčovič je v evropski komisiji skoraj deset let, začel je na položaju komisarja za izobraževanje. Ko je Juncker leta 2014 sestavljal komisijo, je za Slovaka najprej predlagal portfelj transport in vesolje. S padcem slovenske kandidatke
Alenke Bratušek je prevzel zanjo predviden položaj podpredsednice za energetsko unijo, komisarka za transport je postala
Violeta Bulc.
Šefčovič se je zavzel za konec delitev med evropskim severom in jugom, vzhodom in zahodom.
Kot kandidati iz vrst levosredinske skupine socialistov in demokratov (S&D) so omenjeni še komisar za gospodarstvo
Pierre Moscovici, zunanjepolitična predstavnica EU
Federica Mogherini in prvi podpredsednik evropske komisije
Frans Timmermans. Svojega spitzenkandidata bodo izbrali decembra. Da bi bil Junckerjev naslednik iz vrst S&D, ni najbolj verjetno. Socialdemokrati so v številnih članicah Unije v zatonu in število njihovih poslancev v evropskem parlamentu se utegne približati 100. Zdaj jih imajo 189.
Velik udarec zanje bo brexit, saj bodo ostali brez razmeroma močne skupine (v sedanji sestavi 20) britanskih laburistov. Poleg tega bi lahko
francoski predsednik Emmanuel Macron nekaj strank iz vrst S&D vključil v svoje načrte na evropski ravni. Njegovi cilji so velika uganka.
Doslej so bil objavljeni le načrti vodje liberalcev (Alde) Guyja Verhofstadta, ki je naznanil skorajšnjo sklenitev evropske zveze z Macronovo stranko La République en marche (LREM). Prvi odziv francoske strani je bil razmeroma hladen. Tako v Alde kot LREM so pojasnili, da pogovori potekajo. Viri iz LREM so povedali, da pri njih stvari obravnavajo »precej širše in ambiciozno, Alde je le eden izmed njihovih možnih partnerjev«. Iz Slovenije sta v Alde Stranka Alenke Bratušek in SMC, kot evropski poslanec Desusa je v njihovi parlamentarni skupini
Ivo Vajgl.
O Listi Marjana Šarca še ni potrjeno, ali se bo lahko pridružila tej skupini. Tudi v najmočnejši evropski skupini (ELS), iz katere prihajata Juncker in kanclerka
Angela Merkel, je še nekaj dinamike in negotovost, ali se bo še kdo odločil za boj za spitzenkandidata. Eden izmed Webrovih tekmecev na kongresu ELS novembra v Helsinkih bi utegnil biti nekdanji finski premier
Alexander Stubb. »Razmislek napreduje, odločitev v 2–3 tednih,« je sporočil na twitterju.
Komentarji