Z Macronom bi preorali bruseljsko politiko

Bruselj – Izgubljanje moči tradicionalnih strank, drobljenje političnega prostora in krepitev populistov bodo precej vplivali na prihodnje razmerje sil v evropski politiki.

Do evropskih volitev je še več kot osem mesecev, toda v strankarskem prostoru se že pripravljajo na premike. Vodja parlamentarcev Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je začel boj za spitzenkandidata svoje skupine. Madžarski premier Viktor Orbán, ki prihaja iz EPP, je zasnoval »protimigrantsko fronto« z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem. Kot odgovor na združevanje populistov je vodja liberalcev (Alde) v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt napovedal zavezništvo s stranko LREM (La République en marche) Emmanuela Macrona.

Kot je pojasnil v intervjuju za Ouest-France, naj bi bilo novo skupno gibanje »proevropska alternativa nacionalistom«. Čeprav je približevanje Macrona in Alde videti naravno in pričakovano, so se v Parizu zadržano odzvali na Verhofstadtove očitno preuranjene izjave. Vodja LREM Christophe Castaner je v izjavi za agencije pojasnil, da ne delujejo po logiki zavezništva. Kljub temu kot socialno-liberalna stranka ne skrivajo bližine z Alde. Tudi nemški liberalci (FDP), denimo, nakazujejo bližino z Macronom.
 

Proevropski tabor

Tak sredinski, liberalen in proevropski tabor naj bi bil po Verhofstadtovi viziji tekmec nacionalistom in populistom. Med glavnimi osebnostmi, ki bi bili vlečni konji tabora, ob Macronu in Verhofstadtu omenjajo evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, nizozemskega premiera Marka Rutteja, njegovega luksemburškega kolega Xavierja Bettela. Bolj kot trdno zavezništvo naj bi delovali kot mreža »enako ali podobno mislečih«. Po neuradnih napovedih iz krogov Alde naj bi hoteli pokazati, da jim, drugače kot velja za EPP, ne gre predvsem za stolčke, temveč za uresničevanje ciljev.



Po naših informacijah glede skupne kampanje potekajo resna pogajanja o imenu, simbolih, enotni platformi, morebitnem spitzenkandidatu. Proces naj bi trajal še nekaj mesecev. Po volitvah naj bi nastala skupna politična skupina v evropskem parlamentu kot nekakšna kontinuiteta, a pod novim imenom. Po bolj optimističnih ocenah znotraj liberalnega tabora bi Alde, povezana z Macronom, lahko s socialisti (S&D) tekmovala za drugo mesto po številu poslancev v evropskem parlamentu.

Za skoraj gotovo velja, da bo največ glasov dobila desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP). Ker EPP in S&D verjetno sami ne bosta imeli večine, utegnejo liberalci v prihodnjih letih imeti večjo težo v politiki na ravni EU in dobiti katero od vodilnih funkcij v njenih institucijah. Verhofstadt se je pridružil Macronu v kritikah sistema spitzenkandidatov, saj da brez transnacionalnih list na volitvah »ostaja sistem, v katerem Angela Merkel odloča, kdo bo predsednik evropske komisije«.