Srbska vlada priznava: Pri utišanju protestov pomaga ruska obveščevalna služba

Srbski podpredsednik vlade Aleksandar Vulin je v dveh intervjujih za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti razkril ključna stališča Beograda do trenutnih notranjepolitičnih razmer, protestov in zunanjepolitičnih usmeritev Srbije. V svojih izjavah je izrazil hvaležnost ruskim obveščevalnim službam za pomoč pri »boju proti barvnim revolucijam« in hkrati dejal, da Srbija »nikoli ne bo postala članica Evropske unije«. Govora o zvočnih topovih ni bilo.

Nekdanji notranji in obrambni minister ter vodja srbske obveščevalne službe BIA, je za RIA Novosti povedal, da se srbske oblasti pri soočanju z množičnimi protesti v državi zanašajo na podporo Rusije. »Zelo sem hvaležen ruskim specialnim službam, ki nas vedno podpirajo v naši borbi proti barvnim revolucijam – predvsem z informacijami. Oni vedo, kakšna nevarnost visi nad Srbijo. Imamo zelo dobro komunikacijo in za to sem zelo hvaležen,« je dejal Vulin.

Spomnil je, da sta Srbija in Rusija že pred časom podpisali uradni dogovor o sodelovanju na področju preprečevanja barvnih revolucij in da ta sporazum še vedno velja. Barvne revolucije so v postsovjetskem prostoru pogosto pojmovane kot zahodno podprti protesti, ki vodijo do zamenjave režimov, kar oblastem v Beogradu vzbuja pomisleke o zunanjem vmešavanju.

Protesti, ki so zamajali državo

Po poročanju RIA Novosti se je 15. marca letos na protestih v Beogradu zbralo (le) nekaj več kot 100.000 ljudi, piše ruska tiskovna agencija, številka pa je najverjetneje (vsaj) nekajrat višja. BBC na primer piše o več kot 300.000 protestnikih, protivladni srbski mediji pa govorijo o skoraj pol milijona ljudeh. 

Nekdanji notranji in obrambni minister ter vodja srbske obveščevalne službe BIA, je za RIA Novosti povedal, da se srbske oblasti pri soočanju z množičnimi protesti v državi zanašajo na podporo Rusije. FOTO: Kirill Zykov/Reuters

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je ob tem sporočil, da je bilo v protestih poškodovanih 56 oseb, policija pa je aretirala 22 ljudi zaradi motenja javnega reda. Približno sto traktorjev, ki so jih v prestolnico pripeljali Vučićevi podporniki, je bilo poškodovanih, kar kaže na izredno napeto politično ozračje, še piše ruska tiskovna agencija, ki se je osredotočila predvsem na pogled iz oči vladajoče politike.

Vulin je v intervjuju izpostavil, da »spoštuje državljane, ki sodelujejo na protestih«, vendar hkrati meni, da »vse kaže na to, da gre za barvno revolucijo, ki jo financirajo in organizirajo zahodne obveščevalne službe«. Po njegovem so med protestniki sicer »pošteni državljani«, a naj bi za vsem skupaj stali nevladniki in veleposlaništva, ki širijo vpliv Zahoda.

»Nikoli ne bomo postali članica EU«

Poleg notranjepolitičnih razmer se je Vulin v intervjuju za RIA Novosti dotaknil tudi zunanjepolitične usmeritve Srbije. Izrazil je dvom, da bo Srbija kdajkoli postala članica Evropske unije: »Osebno sem globoko prepričan, da nikoli ne bomo postali članica EU. A kot odgovoren politik ne morem govoriti le o svojih željah, temveč tudi o realnosti«.

Vulin je dejal, da bo Srbija v prihodnjih letih morda celo izvedla referendum o vprašanju zunanjepolitične usmeritve, kjer bodo državljani izbirali med članstvom v EU in vključitvijo v BRICS – združenje držav z vzpenjajočimi se gospodarstvi, ki vključuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko.

Približno sto traktorjev, ki so jih v prestolnico pripeljali Vučićevi podporniki, je bilo poškodovanih, kar kaže na izredno napeto politično ozračje, še piše ruska tiskovna agencija, ki se je osredotočila predvsem na pogled iz oči vladajoče politike. FOTO: Andrej Isakovic/AFP

»Naša želja – želja Gibanja socialistov – je, da Srbija nekoč postane polnopravna članica BRICS. A to ni odločitev, ki bi jo lahko sprejeli sami. Potrebujemo široko politično soglasje,« je poudaril Vulin.

Ob tem je dodal, da je Srbija že desetletja vlagala napore v približevanje EU in bi bilo »neodgovorno reči, da to ni več pomembno«, a da mora hkrati tudi raziskati, kaj ji ponuja sodelovanje z BRICS.

Kritike in vprašanje suverenosti

Vulinove izjave so sprožile burne odzive, zlasti zaradi odkritega priznanja sodelovanja z ruskimi obveščevalnimi službami. Kritiki opozarjajo, da to kaže na močno odvisnost srbskih oblasti od Moskve in postavlja pod vprašaj neodvisnost in suverenost države. To je posebej problematično v kontekstu, ko Srbija formalno ostaja kandidatka za članstvo v EU, kjer je spoštovanje vladavine prava, neodvisnost institucij in usklajenost zunanje politike ključnega pomena.

Vulin je v intervjuju izpostavil, da »spoštuje državljane, ki sodelujejo na protestih«, vendar hkrati meni, da »vse kaže na to, da gre za barvno revolucijo, ki jo financirajo in organizirajo zahodne obveščevalne službe«.  FOTO: Djordje Kojadinovic/Reuters

Beograd tako ostaja v geopolitičnem razkoraku – razpet med integracijo v evropske strukture in zvestobo do dolgoletnega zaveznika, Rusije. V trenutkih notranje nestabilnosti in množičnih protestov se zdi, da oblast vse bolj stavi na podporo Moskve, kar pa lahko dolgoročno vpliva na odnose z Brusljem in drugimi zahodnimi partnerji.