Srbi so dobri gostje, najraje gredo v toplice

Na letošnjem, 42. mednarodnem turističnem sejmu v Beogradu je razstavljalo 900 ponudnikov iz 44 držav, med njimi ducat iz Slovenije. Sejem – največji na Balkanu – je v štirih dneh obiskalo blizu 67.000 ljudi. Če bi na njem zakrožil koronavirus, bi se ga »nalezlo pol sveta«. »Vsički se strahuvame [vsi se bojimo],« je predstavnik Bolgarije odgovoril na vprašanje, kakšna je zaradi virusa po njegovem prihodnost turizma. A ta sklepanja poslov tokrat ni zmotil.

Ob odprtju sejma so gostitelji in gostje izrazili mnenje, da bo šel turizem s polno paro naprej, če se bo koronavirus umiril v treh tednih. Zdaj je že jasno, da se to ne bo zgodilo. Srbija, ki jo obišče največ kitajskih turistov – po številu so takoj za turisti iz BiH – je najbolj zaskrbljena zaradi gostov iz Azije, medtem ko so druge evropske države bolj stavile na izmenjavo gostov iz EU. »Potovanj ne more nič ustaviti. Če Evropejci ne bodo potovali daleč, bodo prihajali na bližnje lokacije,« je bil optimističen Haris Bohorč iz Postojnske jame.

Spodbujanje turizma z vavčerji

Srbija, ki je po vojni pred dvema desetletjema v turizmu začela iz nič, ima zdaj vsako leto rekordno število obiskovalcev, a to še vedno dosega le polovico obiska Slovenije. Lani je državo, ki je trikrat tolikšna kot Slovenija, obiskalo dobre tri milijone gostov, ki so ustvarili okoli devet milijonov prenočitev, kar je nekaj več kot osemodstotna rast glede na leto prej. Tuji turisti največ obiskujejo mesti Beograd in Novi Sad ter planinski območji Zlatibor in Kopaonik, domačini pa termalna kopališča, s katerimi je Srbija izjemno bogata. In zanimivost: država spodbuja domači turizem z vavčerji v vrednosti blizu 50 evrov, ki jih lahko upokojenci, brezposelni in tisti z nižjimi prihodki porabijo za prenočevanje.

V kratkem več turizma v Spodnjem Podonavju

Prihodnje obdobje (do leta 2025) bo v Srbiji v znamenju velikih naložb v turizem, je napovedal minister za turizem Rasim Ljajić. Država je pripravila 45 projektov v vrednosti 200 milijonov evrov. Prvi triletni projekt oživitve Spodnjega Podonavja in vzhodne Srbije se je s 15 milijoni evrov odločila financirati Evropska unija iz sredstev za ohranitev kulturne dediščine, še 1,6 milijona evrov bo k temu projektu prispevala Nemčija. Poleg kulturnih spomenikov – tu so, denimo, znamenito antično naselje Felix Romuliana, že obnovljena trdnjava Golubac na Donavi, pranajdišče Lepenski vir – nameravajo izboljšati infrastrukturo za dostop do teh krajev, poskrbeti za njihovo turistično podobo, s pomočjo lokalnih skupnosti pa tudi zaposliti ljudi.

Srbi na osmem mestu

Slovenija, ki sejem tradicionalno obiskuje, se je tokrat predstavila na treh lokacijah; pod okriljem Slovenske turistične organizacije (STO) je nastopilo deset podjetij in organizacij, dve podjetji še posebej. Po besedah Žive Vincetič iz STO so srbski turisti dobri gostje, ki radi pridejo v Slovenijo, najraje v toplice, ki so jih navajeni že od doma. Lani je obiskalo Slovenijo 144.450 gostov iz Srbije, ustvarili pa so 380.000 prenočitev, s čimer se uvrščajo na osmo mesto med našimi turisti. Zanimanje za Slovenijo, ki je poleg zdravilišč ponujala smučišča, neokrnjeno naravo in gastronomijo, je bilo na sejmu veliko, ne le med Srbi, ampak tudi med turističnimi organizacijami iz vseh držav nekdanje Jugoslavije.
 

Gostoljubje

Pri gastronomskih užitkih in ustvarjanju vzdušja se je sicer težko meriti s Srbijo. Tudi nekateri drugi razstavljalci so se izkazali s svojo gostoljubnostjo, denimo Turčija, Indonezija, Jamajka in še nekateri drugi, ki so goste tudi pogostili in z njimi zaplesali, a nikakor tako kot domačini. V srbskem paviljonu se je preizkušalo nacionalne jedi, domača vina in obvezno rakijo (žganje) ob glasbi, petju in plesu vse štiri dni. Nove turistične trende smo na tem sejmu zaman iskali: vsi so bolj ko ne prisegali na tradicijo in prebujali turizem z ogledom kulturne dediščine.