Spor o morski meji pri Prevlaki v slepi ulici

Podgorici in Zagrebu v skoraj dveh desetletjih ni uspelo dokončno rešiti spora o razmejitvi na morju pri Prevlaki. Sprejela sta začasni sporazum, meddržavna komisija se po poročanju regionalnih medijev ni sestala že štiri leta, mejni spor pa lahko blokira sprejem Črne gore v EU.

Bruselj je v lanski širitveni strategiji opozoril države kandidatke Zahodnega Balkana, da ne bodo vstopile v EU, če predhodno ne bodo rešile vseh mejnih sporov s sosednjimi državami. Črna gora in Hrvaška sta leta 2002 sklenili začasni sporazum o razmejitvi na vstopu v Bokokotorski zaliv, dokončne rešitve spora o meji pri polotoku Prevlaka pa še ni videti na obzorju.
 

Začasni režim deluje zgledno

Po začasnem sporazumu Hrvaški pripada kopni del Prevlake z rtom Oštro in nekaj sto metrov ozek pas morja ob polotoku, Črni gori pa preostali del vstopa v zaliv Boka Kotorska. Da bi bil ta začasni režim sprejet, sta se obe strani odrekli svojim maksimalnim zahtevam. Črna gora je sprejela mnenje Badinterjeve komisije, ki leta 1991 odločila, da so meje med novonastalimi državami v skladu z načelom uti possidetis tam, kjer so bile republiške meje v bivši Jugoslaviji.



Prevlaka je pripadla Hrvaški, ki je prav tako popustila in ni vztrajala pri stališču, da mora meja skladno s konvencijo Združenih narodov o morskem pravu potekati po sredini vstopa v Bokokotorski zaliv. Sporazum je vsa ta leta deloval brez incidentov, pogovori o končni rešitvi pa so potekali za tesno zaprtimi vrati. Hrvati in Črnogorci so prepričani, da imajo na voljo še dovolj časa za dosego končnega sporazuma.



Kot so na hrvaškem zunanjem ministrstvu potrdili za DW, je razmejitev na morju še vedno kamen spotike. Njihovi črnogorski kolegi trdijo, da poteka stalna komunikacija o tem in o vseh drugih dvostranskih vprašanjih. Vlada pripravlja predlog nove strategije upravljanja meja, ki naj bi vključeval tudi dolgoročno rešitev razmejitve na morju pri Prevlaki. Če meddržavna komisija ne bo našla kompromisne rešitve za to nerešeno vprašanje, sta Zagreb in Podgorica, kot je potrdila hrvaška diplomacija, pripravljena znova proučiti možnost, da bi o sporu odločilo mednarodno sodišče.
 

Spoštovanje arbitražnih sodb?

Hrvaški se po vstopu v EU ne mudi z rešitvijo nobenega mejnega spora s sosednjimi državami, tako tudi ne z razmejitvijo s Črno goro na morju pri Prevlaki. Sodeč po slovenskih izkušnjah v Piranskem zalivu bo Zagreb vztrajal pri morski meji po sredini Bokokotorskega zaliva. Takšna rešitev ne ustreza Podgorici, kajti Boka Kotorska je po začasnem režimu notranji, v primeru morske meje po sredini pa bi postala mednarodni zaliv. Črnogorska oblast je zato na eni strani deležna kritik, ker je polotok Prevlako brez boja predala Hrvaški, na drugi pa prevladuje prepričanje, da EU zaradi Prevlake ne bo blokirala vstopa Črne gore, če bo izpolnila vse druge pogoje.



Bruselj je pozval vse države v regiji, naj reševanje mejnih sporov, če se ne morejo dogovoriti same, brezpogojno prepustijo arbitražnim organom, kot je Meddržavno sodišče v Haagu, pred koncem pristopnih pogajanj. Sprte strani morajo njihovo odločitev spoštovati. Ker lahko postopek na mednarodnih sodiščih traja tudi več let, se postavlja vprašanje, zakaj Podgorica ne vztraja pri čimprejšnji arbitraži. V vsakem primeru bi bilo za rešitev spora priporočljivo, da se Črna gora in Hrvaška obvežeta, da bosta spoštovali arbitražno sodbo, ne glede na končno odločitev sodišča. Hrvaška lahko zaustavi vstop Črne gore v EU, če ne bo zadovoljna z rešitvijo, večkratna zagotovila Zagreba, da se to ne bo zgodilo, pa je treba vzeti z rezervo.