Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Spet več plinskih kupčij z Moskvo

EU ni sprejela sankcij na uvoz plina, kot njegova dobaviteljica pa je Rusija vnovič na drugem mestu, pred ZDA.
Pipe z ruskim plinom za Evropo se kljub vojni niso zaprle.               FOTO: Denis Sinyakov/Reuters
Pipe z ruskim plinom za Evropo se kljub vojni niso zaprle.               FOTO: Denis Sinyakov/Reuters
2. 9. 2024 | 21:40
2. 9. 2024 | 21:40
4:30

V nadaljevanju preberite:

EU si je zadala cilj, da se bo do leta 2027 ­odpovedala fosilnim gorivom iz Rusije. Pri sankcijah na ruske energente je bila – zaradi tveganja negativnih učinkov za gospodarstvo – pazljiva. Najprej jih je sprejela na premog, pozneje še na nafto. Prepovedi uvoza plina še ni bilo na mizi.

Delež ruskega plina se je z več kot 40 odstotkov pred vojno lani znižal na 8 odstotkov. Vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki ga države EU, kot so Belgija, Francija in Španija, ves čas na veliko kupujejo, je delež Rusije še vedno pod 15 odstotki.Povedni so zadnji izračuni bruseljskega inštituta Bruegel, po katerih je Rusija prvič po dveh letih po dobavah na drugem mestu, za Norveško in pred ZDA.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo za samo 9,99€ mesečno.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine