
Galerija
Neomejen dostop | že od 14,99€
Dve leti po izbruhu energetske krize, ki je sledila začetku ruskega napada na Ukrajino, so se v Evropski uniji strahovi o zanesljivi preskrbi s plinom večinoma razblinili. Tudi borzne cene tega energenta na referenčnem vozlišču TTF se v zadnjih mesecih, z nihanji, gibljejo okoli cen pred vojno.
V evropski komisiji ob drugi obletnici REPowerEU v pregledu po državah zapisali, da se Slovenija še vedno zanaša na plin iz Rusije. Omenili so tudi prizadevanja za alternativne poti, pogodbo z Alžirijo, pa tudi krepitev hrvaške infrastrukture za UZP na Krku, ki bi Sloveniji lahko povečala dostop do plina.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji