Sodišče najbrž ne bo drezalo v vlogo Srbije v vojni v BiH

Po skoraj desetih letih se bo danes končalo eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. Na haaškem sodišču bodo izrekli pravnomočno sodbo nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Radovanu Karadžiću. V igri so trije možni scenariji razsodbe.

Nihče ne pričakuje, da bo mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT), ki je nasledil mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (Icty) razglasil Radovana Karadžića za krivega za skupni zločinski podvig v sodelovanju s takratno srbsko oblastjo. MICT se bo najverjetneje raje odločil za ohranitev statusa quo in ne bo drezal v vlogo Srbije v vojni v BiH.

Dosmrtni zapor poklon žrtvam

Srbija je bila v Haagu oprana krivde za genocid tudi po zaslugi Ictyja, kot je razkrila njegova glasnica Florence Hartmann, ker na željo srbskih oblasti namenoma ni upošteval dokumentov, ki so dokazovali povezanost pokojnega srbskega vožda Slobodana Miloševića in Beograda z genocidom v Srebrenici. Icty tudi ni sodil velikosrbski ideologiji, ki je ustvarila Karadžića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića.

Po enem scenariju bo MICT v velikem delu potrdil prvostopenjsko sodbo. Na prvi stopnji so ga obsodili na 40 let zapora zaradi genocida več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici, večletnega obleganja Sarajeva in zajetja 377 modrih čelad za talce. Druga možnost je, da bo sodišče spremenilo sodbo in zmanjšalo zaporno kazen Karadžiću ali ga celo oprostilo. Po tretjem scenariju bo obsojen na dosmrtni zapor. Ta razplet se zdi verjeten, ker bi umiril žrtve zločinov in javnost v BiH.

Glede genocida v Srebrenici so sodniki na prvi stopnji presodili, da je Karadžić z Mladićem in drugimi, ki so sodelovali v skupnem zločinskem načrtu, nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Muslimana v tej bošnjaški enklavi, kar pomeni namero o iztrebljenju Bošnjakov. Glede obleganja Sarajeva so presodili, da je odobril topniško obstreljevanje in ostrostrelske napade na civiliste, katerih cilj je bilo sejati teror med civilnim prebivalstvom ter pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja političnih ciljev.

Psihiater in dirigent genocida

Izrek pravnomočne sodbe v Haagu bodo spremljali predstavniki Zveze taboriščnikov BiH in Združenja Mater Srebrenice. Pred izrekom sodbe je predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik izjavil, da ne zaupa haaškemu sodišču, ki ni zagotovilo pogojev za spravo. Navedel je še, da Karadžić ni sprejel nobene odločitve o napadih na civiliste, obtožbe o poveljniški odgovornosti pa očitno veljajo samo za Srbe. Dodik je sklenil z besedami, da v Republiki Srbski ne zaupajo haaškemu sodišču, ker ni mogoče, da je za vojne zločine kriva samo ena stran.

Karadžićeva pot od psihiatra (specialist za nevroze in depresije), avtorja pesniških zbirk (tudi pesmaric za otroke) in romanopisca do dirigenta genocida v Srebrenici je bila tlakovana v Beogradu in srbski službi državne varnosti. Ko so oblast prevzele nacionalne stranke, ki so postale gospodarji vojne in miru v BiH, je bil Karadžić še umirjen nacionalist, ki se mu iz ust ne vali nacionalistična pena. Prelivanje krvi je napovedal v skupščini BiH leta 1991: »Ne mislite, da ne boste popeljali BiH v pekel, muslimanski narod pa v izginotje. Muslimanski narod se ne bo mogel ubraniti, če bo izbruhnila vojna.«