Slovo od kulta osebnosti

Prvega predsednika države Nursultana Nazarbajeva, ki je do nedavnih množičnih protestov veljal za dosmrtnega voditelja te srednjeazijske države, so politično upokojili. Najprej se je 81-letni Elbasi (voditelj naroda) moral posloviti od vodenja vplivnega sveta za nacionalno varnost, od petka ni več predsednik vladajoče stranke, pomembne položaje pa izgubljajo tudi njegovi sorodniki in člani njegovega »klana«.

Nur-Sultan brez Nazarbajeva

Konec prejšnjega tedna se je od pomembnega položaja poslovila še zadnja iz klana Nazarbajeva. V vladajoči stranki Nur Otan (Bleščeča očetnjava), ki jo je v petek zjutraj še vedno vodil njen oče, so najprej naredili »perestrojko« v političnem svetu stranke in iz nje izključili najstarejšo hčer Nazarbajeva Darigo. Potem se je po 21 letih zgodila sprememba tudi na čelu stranke, ki ji je vse od nastanka poveljeval Nazarbajev. Namesto njega zdaj Nur Otan vodi predsednik države Kasim Žomart Tokajev, ki je še konec lanskega leta veljal zgolj za »izbranega naslednika« in »marioneto« Nazarbajeva. Po množičnih demonstracijah, ki so zaradi enormnega zvišanja cen zemeljskega plina izbruhnile takoj po novem letu, so se stvari povsem spremenile. Upor množice, ki je svoj srd osredotočila na Elbasija in porušila njegov spomenik, je Tokajev zatrl šele s pomočjo vojakov »vzhodnega Nata«, zmago pa je kronal tudi tako, da se je znebil nadoblasti svojega vplivnega predhodnika.

Po množičnih protestih so se stvari v državi spremenile. FOTO: Pavel Mikheyev/Reuters

»Revolucija« je doslej potekala mirno, javno pa so jo podprle tudi njene »žrtve«. Dostojanstveno se je na dokončno politično upokojitev Nazarbajeva odzval tudi Tokajev. »Bodočnost naroda, ki se odreka preteklosti in napada svoje voditelje, je temačna in žalostna … Izkažimo torej dolžno spoštovanje zgodovinskim zaslugam prvega predsednika, izpostavimo njegove nedvomne uspehe in dosežke, morebitne obračune pa prepustimo bodočim voditeljem države,« je izjavil novi predsednik Nur Otana. Napovedal je popolno preobrazbo vladajoče stranke, ki se bo odslej odločno borila proti korupciji, njeni poslanci pa bodo morali služiti interesom tistih, ki so jih izvolili. Potem je novi predsednik presenetil z napovedjo, da bodo v stranki morali kmalu spet razmišljati o novem voditelju. Po njegovih besedah je njegova ustavna obveza, da zagotavlja usklajeno delovanje vseh vej oblasti, zato bi se moral kot predsednik države distancirati od delovanja kakršnihkoli strank in gibanj, v napovedanem paketu političnih reform pa bi morali nujno uveljaviti »uravnoteženi status« voditelja države.

Ljudski sklad proti oligarhom

Po množičnih in krvavih protestih je Tokajev obljubil veliko ukrepov za odpravo socialnih težav v tej po površini deveti največji državi na svetu, ki ima z manj kot šestimi prebivalci na kvadratni kilometer eno najmanjših gostot prebivalstva, polovica nacionalnega bogastva pa je v rokah zgolj 0,001 odstotka prebivalcev. Ko je sredi januarja ustanovil novi nacionalni socialni sklad »Za ljudi Kazahstana«, je odkrito povedal, da so tegobe, ki so ljudi pognale na ceste, resnične, in napovedal »ponovni zagon gospodarstva«. Novi sklad je del njegovega programa »deoligarhizacije gospodarstva«. Po besedah Tokajeva se bo ukvarjal z reševanjem dejanskih težav na področju zdravstva, izobraževanja in sociale, večino denarja pa naj bi vanj priteklo od »velikega biznisa«. »Zahvaljujoč prvemu predsedniku države se je v državi pojavila tako skupina zelo dobičkonosnih podjetij kot tudi skupina ljudi, ki so bogati celo po mednarodnih standardih,« je izjavil predsednik. Napočil je čas, je dodal, »da plačajo svoj dolg kazahstanskemu ljudstvu ter mu sistemsko in redno pomagajo«.

Nur Otan zdaj vodi predsednik države Kasim Žomart Tokajev, ki je še konec lanskega leta veljal zgolj za »izbranega naslednika« in »marioneto« Nazarbajeva. FOTO: Christof Stache/Afp

Nekdanji finančni minister Bolat Žamišev, ki je prevzel vodenje sklada, je napovedal, da bodo zbrali od sto do 150 milijard teng (od 206 do 310 milijonov evrov). Pred enim tednom so objavili podatke, da je v sklad priteklo 29,3 milijarde teng, tri četrtine od tega so prispevala velika podjetja, med njimi tudi banka Halyk, ki je v lasti Nazarbajeve hčerke Dinare in njenega moža Timurja Kulibajeva. Ta 55-letni poslovnež, ki ima po podatkih ameriške revije Forbes okoli 2,9 milijarde dolarjev premoženja in je še vedno na čelu državnega olimpijskega odbora, je do pred kratkim vodil nacionalno gospodarsko zbornico Atameken, a se je po osmih letih na položaju »prostovoljno umaknil«.

Po besedah Žamiševa podjetja v sklad plačujejo »prostovoljne prispevke«, za katere so enake davčne olajšave kot drugi dobrodelni prispevki, a po mnenju Tokajeva se sredstva vanj stekajo prepočasi. »Nekateri znani poslovneži, ki so del oligopolije in celo njihova poosebitev, ne hitijo s sodelovanjem v tej dobrodelni akciji, ki jo je sprožil voditelj države. Kaj je to: pohlep, nihilizem, nemarnost ali omalovaževanje?« je izjavil v petek – in napovedal, da že pripravlja posebni ukaz, ki bo »uzakonil proces dobrodelnosti iz velikega biznisa«.