Intenzivno nego potrebuje 227 bolnikov, največ doslej

13.22 V Avstriji s ponedeljkom zaprtje države za necepljene proti covidu-19

V Avstriji v boju proti četrtemu valu pandemije s ponedeljkom za necepljene proti covidu-19 uvajajo zaprtje države, so danes odločili kancler Alexander Schallenberg in predsedniki vlad zveznih držav. To pomeni, da bodo necepljeni lahko svoj dom zapustili le za najbolj nujne opravke in obisk pri zdravniku, poročajo tuje tiskovne agencije. Odločitev o zaprtju bo sprva veljala deset dni, zadeva pa približno dva milijona ljudi, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Dostop do javnih krajev bodo tako imeli le tisti, ki bodo imeli dokazilo o cepljenju ali prebolelosti covida-19, ne pa tudi tisti, ki so zgolj testirani. Omejitve, ki so lani veljale za vse, bodo zdaj torej veljale le za tiste, ki niso cepljeni. Splošnega »lockdowna« in s tem solidarnosti z necepljenimi pa tokrat ne bo in ga ne sme biti, je že v petek ob napovedi ukrepa poudaril avstrijski kancler. Necepljeni ne bodo preložili odgovornosti na cepljene, je še dodal.

12.06 Intenzivno nego potrebuje največ bolnikov od začetka epidemije

Po najnovejših podatkih v slovenskih bolnišnicah zdravijo 990 bolnikov s covidom-19. Od teh jih 227 potrebuje intenzivno nego, kar je največ od začetka epidemije. Najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno zdravljenje, je star 28 let, najmlajši bolnik na navadnem oddelku pa 20 let.

Včeraj popoldne je bilo v državi prostih le še devet covidnih intenzivnih postelj, na večernem sestanku pa so se nato ministrstvo za zdravje in vodstva covidnih bolnišnic dogovorili, da bodo bolnišnice kapaciteto covidnih intenzivnih oddelkov najprej povečale za 10 dodatnih postelj.

S ponedeljkom ali torkom pa bodo bolnišnice odprle maksimalne kapacitete, je včeraj za portal N1 napovedal koordinator covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta. Tako bo skupaj na voljo približno 1200 postelj, od tega bo 280 postelj namenjenih bolnikom, ki potrebujejo intenzivno nego.

12.02 V Nemčiji presegli mejnik pet milijonov okužb s koronavirusom

Nemčija je v minulih 24 urah potrdila 33.498 novih okužb z novim koronavirusom, so danes sporočili z inštituta Roberta Kocha (RKI). Skupno število primerov okužb je v državi tako danes preseglo pet milijonov. Sedemdnevna stopnja incidence na 100.000 prebivalcev je dosegla 289, kar je nov rekord, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V Nemčiji so od začetka pandemije zabeležili 5.021.469 primerov okužbe z novim koronavirusom. Medtem se v državi nevarno krepi tudi pritisk na bolnišnice, poroča dpa. Politiki in predstavniki zdravstva opozarjajo Nemce, da jih lahko zaradi velikega števila novih primerov okužbe čakajo težki tedni. Politični voditelji se bodo sestali v četrtek, da bi določili, kako bodo posodobili pristop v boju proti pandemiji covida-19.

11.57 Na Hrvaškem 4151 novih okužb, umrlo je 41 obolelih s covidom-19

Na Hrvaškem so potrdili še 4151 okužb z novim koronavirusom, covid-19 pa je bil usoden še za 41 obolelih. Opravili so 11.162 testov, kar pomeni, da je bil delež pozitivnih 37,2 odstotka. V bolnišnicah zdravijo 2219 bolnikov, respirator jih potrebuje 277.

10.35 V živalskem vrtu v Nebraski zaradi covida-19 poginili trije snežni leopardi

V živalskem vrtu Lincoln v Nebraski so ta teden zaradi covida-19 umrli trije snežni leopardi. Ranney, Everest in Makalu so se z virusom okužili oktobra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V živalskem vrtu ne vedo, kako so se leopardi okužili z novim koronavirusom, poroča časnik USA Today. Veterinarji so jih zdravili s steroidi in antibiotiki, vendar brez uspeha. Z virusom sta se okužila tudi dva sumatranska tigra, Axl in Kumar, vendar sta ozdravela. 

10.00 V požaru v bolgarski bolnišnici umrli trije covidni bolniki

V požaru, ki je sredi četrtega vala pandemije covida-19 ponoči izbruhnil na covidnem oddelku bolnišnice v Bolgariji, so umrli trije covidni bolniki, so danes sporočile tamkajšnje oblasti.

Požar je izbruhnil v bolnišnici v Slivenu na jugovzhodu države, umrli pa so trije moški, je v izjavi za bolgarsko televizijo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdil poveljnik tamkajšnjih gasilcev Vladimir Demirev.

Požar je izbruhnil v sobi na covidnem oddelku bolnišnice v četrtem nadstropju. »Najverjetnejši vzrok za požar je goreča cigareta enega od pacientov,« so sporočili z ministrstva za zdravje.

9.40 Včeraj v Sloveniji še 2365 novih okužb

Včeraj so na območju Slovenije potrdili še 2365 novih okužb, je objavil portal Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Opravili so 5342 testov po metodi PCR, kar pomeni, da jih je bilo pozitivnih 44,3 odstotka. Opravili so tudi 37.450 hitrih antigenskih testov.

Ocena števila aktivnih primerov v državi se je povzpela na 42.240, sedemdnevno povprečje znaša 3147, 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev pa 2003.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.207.767 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.131.251. Z dodatnim odmerkom pa je po podatkih NIJZ v Sloveniji cepljenih 166.177 ljudi.

Po podatkih NIJZ je znova umrlo veliko, 21 obolelih s covidom-19. 

8.37 Epidemija močno oklestila lansko poslovanje Term Resort

Epidemija covida-19 je močno oklestila lansko poslovanje Term Resort iz Rimskih Toplic. Družba je ustvarila 3,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leto prej pa so ti znašali 6,4 milijona evrov. Potem ko so terme leta 2019 poslovale z dobičkom v višini dobrih 64.000 evrov, so lani imele 108.734 evrov izgube.

Terme Resort, ki so v 100-odstotni lasti češkega podjetja Arsenij-Plus, ponašajo pa se z blagovno znamko Rimske terme, so po oceni direktorja družbe Valeryja Arakelova leto 2020 kljub izzivom zaradi pandemije zaključilo zadovoljivo.

Kot je v poslovnem poročilu, objavljenem na spletnih straneh Ajpesa, zapisal Arakelov, so bile njihove nastanitvene zmogljivosti v času odprtja polno zasedene, povečalo se je tudi povpraševanje na medicinskem delu. Lani so zaposlovali 79 ljudi, medtem ko so imeli leta 2019 105 redno zaposlenih.

8.06 Zaradi pandemije do avgusta  8,4 milijona ton plastičnih odpadkov

Pandemija covida-19 je povzročila precej več dodatnih plastičnih odpadkov po svetu, so ugotovili kitajski raziskovalci, ki so rezultate raziskave objavili v strokovni reviji PNAS. Po njihovih ocenah naj bi v 193 državah sveta zaradi pandemije do konca avgusta nastalo 8,4 milijona ton plastičnih odpadkov.

Po podatkih Programa ZN za okolje (UNEP) človeštvo na leto ustvari okoli 300 milijonov ton plastičnih odpadkov, je ta teden poročala nemška tiskovna agencija dpa. Ekipa raziskovalcev pa predvideva, da je večina koronskih odpadkov - 87,4 odstotka - nastala v bolnišnicah, predvsem v azijskih državah.

Maske in druga zaščitna oprema za zasebno uporabo so pridelale 7,6 odstotka odpadkov, medtem ko je embalaža zaradi povečanega števila spletnih naročil prispevala 4,7 odstotka dodatnih odpadkov, kažejo podatki raziskave.

V svetovne oceane je steklo več kot 25.000 ton koronskih odpadkov, kar predstavlja dolgotrajno težavo za morsko okolje. V roku treh do štirih let bo namreč velik del teh odpadkov naplavilo na obalo ali pa bodo potonili na dno morja. Zato so raziskovalci pozvali k ustreznejšemu upravljanju z zdravstvenimi odpadki, posebno v razvitih državah.

8.00 Z epidemiologom Ivanom Erženom in mikrobiologom Gorazdom Pretnarjem o sredstvih in ukrepih za zamejevanje epidemije

BBC – torej britanski javni medijski servis, ne neki obskuren proticepilski spletni portal – je konec oktobra povzel študijo britanskih strokovnjakov iz medicinske revije The Lancet, ki je preučevala širjenje covida-19 v gospodinjstvih. Raziskava ni povedala nič presenetljivega. Zgolj potrdila je, da lahko dvakrat cepljeni prenašajo okužbo in da so lahko prav tako kužni kot necepljeni.

V skupnem gospodinjstvu bodo okužbo povprečno prenesli na dva od petih necepljenih članov oziroma na enega od štirih cepljenih, so se glasili izsledki, ki jim prikimava statistika okužb. Drugače se ne bi moglo zgoditi, da smo sredi minulega tedna v Evropi zabeležili rekordno število okužb s koronavirusom od začetka epidemije. 

7.50 Podjetja pri nas povprečno pripravljena na prilagoditve

Podjetja v Sloveniji so povprečno pripravljena na prilagoditve, ki jih narekuje kriza zaradi covida-19, je pokazala analiza družbe Dun Bradstreet. Po prilagodljivosti so se najbolje odrezala podjetja v podravski regiji, majhne enote in podjetja z registrirano predelovalno dejavnostjo.

Stopnjo prilagoditve gospodarskih družb prikazuje transformacijski indeks, ki so ga pri družbi Dun Bradstreet za slovenski trg tokrat izračunali prvič. Za leto 2020 znaša 49 točk od možnih 100, so sporočili.

Metodologija je zajemala gibanje posameznih kazalnikov uspešnosti, produktivnosti in stabilnosti poslovanja, kot tudi primerjavo z gibanjem kazalnikov v dejavnosti, oceno ravni digitalizacije posameznih podjetij in oceno verjetnosti negativnega dogodka v prihodnjem letu glede na trenutni bonitetni razred.

Pri tem so avtorji raziskave izpostavili, da se pri podjetjih z najvišjim transformacijskim indeksom kot ključen pospeševalnik za transformacijo ni izkazala visoka stopnja digitalizacije, pač pa nadpovprečno investiranje v lastna sredstva, dobičkonosnost ter ohranjanje stabilnosti podjetja in nižanje stopnje zadolženosti.

Majhna in srednje velika podjetja so po teh ugotovitvah bolj prilagodljiva kot pa velika in mikropodjetja. To lahko pripišemo dejstvu, da se velika podjetja prav zaradi svoje velikosti običajno težje prilagodijo v kratkem časovnem intervalu, medtem ko bi se mikroenote zaradi majhnosti lahko prilagodile hitreje, vendar jim za to primanjkuje ustreznih sredstev, so pojasnili.

7.00 Epidemija covida-19 med sladkornimi bolniki terjala velik davek

Epidemija covida-19 je ljudi s sladkorno boleznijo zelo zaznamovala. Veliko jih je bilo tako med tistimi, ki so morali zaradi covidne bolezni v bolnišnico in so imeli hujši potek bolezni, kot tudi med tistimi, ki so zaradi covida-19 umrli, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni.

V naši državi je bilo lani po ocenah 173.846 ljudi s sladkorno boleznijo. To je približno 2700 več kot leto prej. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, so navedli na NIJZ.