Epidemiji debelosti in diabetesa z roko v roki

Sladkorna bolezen tipa 2 je najbolj razširjena kronična bolezen v svetu. Ocena izpred nekaj let je, da je za sladkorno boleznijo obolelo 387 milijonov ljudi, kar je predstavljalo 8,3 odstotka odraslih prebivalcev v svetu. Kar 90 odstotkov jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Število obolelih se povečuje in pričakujejo, da bo do leta 2035 obolelo že 592 milijonov ljudi. Gre za pravo epidemijo sodobnega časa, za katero je glavni krivec način življenja s premalo gibanja in prekomerna telesna teža.

V Sloveniji ima sladkorno bolezen več kot 140 tisoč ljudi, od tega jih je pet tisoč obolelo za sladkorno boleznijo tipa 1. To so tisti bolniki, ki jim je trebušna slinavka povsem odpovedala in potrebujejo inzulin od začetka pojava bolezni do konca življenja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 gre za neodzivnost celic na inzulin, ki ga je potrebno v razviti fazi bolezni prav tako dodajati z injiciranjem. Dokler znanstveniki niso odkrili inzulina, so ljudje zaradi povečanega sladkorja v krvi umirali. Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni poteka v znamenju 100. obletnice izuma inzulina.

Inzulin je hormon, ki ga pri zdravem človeku proizvaja trebušna slinavka in ga izloča v krvni obtok, s katerim potuje po telesu in omogoča prevzem glukoze iz krvi v celice. Tako znižuje raven glukoze v krvi ter sodeluje pri presnovi beljakovin in maščob. Kadar ne jemo, se inzulin izloča v majhnih količinah, po obrokih hrane pa se zaradi porasta glukoze v krvi začne izločati obilneje. Tako je omogočen hiter prevzem razpoložljive glukoze v celice. Raven inzulina v krvi je pri zdravem človeku zvišana toliko časa, dokler se raven glukoze v krvi ponovno ne normalizira. Pri bolniku s sladkorno boleznijo pa učinek inzulina ni zadosten, zato je krvni sladkor previsok, kar dolgoročno vodi v razvoj kroničnih okvar organov.

Pride lahko do okvare drobnih žil in notranje stene velikih žil, do poškodbe očesnega ozadja, do okvare delovanja ledvic, oživčenja, zmanjšanja prekrvavitve možganov, srčne mišice in nog. Sladkorna bolezen je pomemben dejavnik pri nastanku bolezni srca in ožilja, srčne in možganske kapi, slepote, razjede stopal, razlog za amputacijo spodnjih okončin, odpoved ledvic in nevropatijo. Najbolje je, da se poskušamo sladkorni bolezni na daleč izogniti.

Neodkriti bolniki

Mnogi ljudje sladkorno bolezen imajo, a (še) ne vedo zanjo. Raziskava Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja, poimenovana Odkrijmo sladkorno, ki je bila izvedena med novembrom 2019 in oktobrom 2021, je pokazala, da ima v Sloveniji med 59 tisoč in 127 tisoč oseb še neodkrito sladkorno bolezen. Tako ocenjujejo, da bi lahko bilo po srednji vrednosti približno 79 tisoč bolnikov, ki za svojo bolezen še ne vedo. Zveza društev sladkornih bolnikov, ki jo vodi Robert Gratton, je zato predlagala uvedbo nacionalnega presejalnega programa za odkrivanje bolnikov s sladkorno boleznijo. Značilna je za starejše in vse, ki imajo prekomerno telesno težo.

Medicinska revija The Lancet je pred kratkim objavila članek, v katerem štirje znanstveniki pod vodstvom profesorice endokrinologije dr. Ildiko Lingvay iz univerze v Teksasu ugotavljajo, da je vsaj pri 40 do 70 odstotkih bolnikov za sladkorno bolezen tipa 2 odgovorna debelost. Zato se bodo diabetologi v prihodnje po vsej verjetnosti bolj kot doslej ukvarjali z debelostjo. Po besedah prof. Lingvay na zadnjem srečanju evropskih diabetologov je »obravnava debelosti prihodnost zdravljenja oseb s sladkorno boleznijo. Hujšanje je bistvenega pomena za izboljšanje sladkorne bolezni in celo ukinitev zdravil, bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 bi morali shujšati vsaj za 15 odstotkov, ugotavljajo raziskovalci v članku.

»Objava članka sovpada z dokazi o učinkovitosti novih zdravil za hujšanje iz skupine GLP-1 receptor agonistov in kombinacije GLP-1 in GIP analogov, ki farmakološko podpirajo znižanje telesne teže. Zdravila se preizkušajo v klinični praksi po vsem svetu in tudi v Sloveniji,« je povedal prof. dr. Andrej Janež, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kakšni so prvi rezultati?

»Ta zdravila so zagotovo učinkovita. Znižanje telesne teže bi več kot 80 odstotkom sladkornih bolnikov pomagalo pri boljšem obvladovanju diabetesa in srčno-žilnih bolezni, ki jih imajo pogosto hkrati s sladkorno boleznijo,« pove sogovorec, pri čemer posebej izpostavi visceralni tip debelosti, ki vodi v nastanek odpornosti na inzulin, poveča tveganje srčno-žilnih bolezni in drugih bolezni, ki so pridružene debelosti. »Če tak posameznik shujša, je njegova občutljivost na inzulin boljša, posledično je bolje urejena raven glukoze v krvi,« pojasni.

Debelost v svetu in pri nas

Naraščanje obolelih za sladkorno boleznijo sovpada z naraščanjem števila ljudi s prekomerno telesno težo in debelih. Debelost je eden od ključnih javno-zdravstvenih problemov 21. stoletja. Svetovna zdravstvena organizacija jo definira kot nenormalno ali pretirano nalaganje maščobe, ki prinaša tveganje za zdravje posameznika. Pri tem se uporabljata dva pokazatelja: indeks telesna mase (ITM) in obseg pasu. O prekomerni telesni teži govorimo pri tistih, ki imajo indeks telesne mase med 25 in 30, o debelih pa, ko indeks telesne mase preseže 30. Na razvoj diabetesa tipa 2 še posebno vpliva visceralna debelost, ki se kaže v prekomernem obsegu pasu: o visceralni debelosti govorimo, kadar je obseg pasu pri ženskah večji od 80, pri moških pa večji od 94 centimetrov.

V zadnjih treh desetletjih se je število debelih v svetu podvojilo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima v razvitem svetu kar 40 odstotkov ljudi prekomerno telesno težo, 20 odstotkov je debelih. Tudi v Sloveniji je debelost v porastu. V zadnjem desetletju je pri odraslih moških porasla za štiri, pri odraslih ženskah pa za dva odstotka. Raziskava NIJZ v letu 2020 je pokazala, da je 38,2 odstotka odraslih med 25 in 74 letom čezmerno prehranjenih, 18,3 odstotka je debelih. K debelosti so bolj nagnjeni moški: med njimi je 48,3 odstotka čezmerno hranjenih in 20,7 odstotka debelih. Več debelih je pri osebah z nižjo izobrazbo in prebivalcih jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja, Podravja in Koroške. Slovenija je ena redkih držav, ki je uspela ustaviti naraščanje debelosti med otroki. A samo do epidemije covida-19.

Porast debelosti v času covida-19 tudi pri otrocih

Epidemija covida-19 je še povečala delež prekomerno prehranjenih in debelih. Ždenje med štirimi zidovi s premalo gibanja je naredilo svoje. V spletni raziskavi SI-Panda je februarja letos več kot četrtina (27 odstotkov) anketiranih v Sloveniji poročalo, da so med epidemijo pridobili telesno maso, od tega se je zredilo več žensk (31,3 odstotka) kot moških (22,7 odstotka). Povečan delež otrok z debelostjo pa sta pokazali tudi raziskavi Fakultete za šport: med epidemijo se je za 20 odstotkov povečal delež predebelih otrok v Sloveniji. Kakor bo naraščalo število ljudi s prekomerno težo, bo naraščalo tudi število obolelih za diabetesom.

Novo zdravilo za hujšanje

Strokovnjaki ugotavljajo, da priporočila o spremembi življenjskega sloga in razne diete še zdaleč ne pripeljejo vseh ljudi do cilja, torej do zmanjšanja prekomerne teže. Zdravilo proti debelosti prihaja zato kot naročeno. A za koliko shujšati?

Prof. Janež je zadržan do priporočila o 15-odstotnem znižanju telesne mase pri diabetikih, saj jasnih dokazov za to še ni. »Bolje je, da k vsakemu bolniku pristopimo individualno,« je dejal. »Dosedanje raziskave kažejo, da bo 15-odstotno zmanjšanje teže najboljše za novoodkrite bolnike, ki imajo sladkorno bolezen manj kot pet let in so zelo debeli. Tolikšno znižanje telesne teže bi povzročilo začasno izboljšanje bolezni (remisijo) ali omogočilo zmanjšanje farmakološkega zdravljenja,« napoveduje.

Ali so zdravila iz skupin GLP-1 in GLP-1 v kombinaciji z GIP receptorjem agonistov primerna tudi za ljudi brez sladkorne bolezni? Prof. Janež je dejal, da so odmerki, namenjeni hujšanju, precej višji kot odmerki, ki jih prejemajo sladkorni bolniki. Pri tem na nekatera vprašanje še ni odgovorov. Odprto še ostaja, kako dolgo zdraviti za namen hujšanja, ali pomeni kratkotrajno znižanje telesne mase boljše izhode zdravljenja za pacienta, kako se učinkovito lotiti vzdrževanja znižane telesne teže, saj vemo, da se ta praviloma vrne, našteva prof. Janež. Meni, da bo prišlo morda v poštev dve ali triletno zdravljenje, ki bi ga morale spremljati močne spremembe življenjskega sloga, vedenjska terapija in nadzor zdravnika. V nasprotnem se znižana teža ne bo obdržala.

Bazalni inzulin enkrat tedensko

Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 bo v prihodnje bistveno olajšala po vsej verjetnosti tudi uvedba bazalnega inzulina, ki ga je potrebno injicirati bolniku le enkrat na teden za razliko od sedanjega, ki ga je treba vsak dan. Raziskava bazalnega inzulina je v tretji fazi in poteka v mnogih državah, predvidoma konec decembra se bo pričela tudi v Sloveniji. Vključenih bo 30 slovenskih bolnikov v štirih raziskovalnih centrih. Trajala bo leto dni. Če bo vse teklo po pričakovanjih, bo zdravilo v splošni uporabi leta 2023. Takrat bo tudi 33 tisoč bolnikov v Sloveniji lahko prešlo z dnevnega na tedensko injiciranje zdravila.

Prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik enakega oddelka za zdravljenje odraslih v UKC Ljubljana, sta na nedavni okrogli mizi, ki sta jo pripravila Zveza društev diabetikov Slovenije in STA, potrdila, da je za osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji dobro poskrbljeno, saj imamo vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni v svetu. Kot sta povedala, stroka zelo dobro sledi uvedbi vseh novih zdravil, zavarovalnica (ZZZS) pa je za nekatere terapevtske skupine zdravil za diabetes tipa 2 bila restriktivna, saj gre za široko skupino oseb s sladkorno boleznijo in se vedno tehta stroškovna učinkovitost.

Pomembno je zgodnje zdravljenje

Prof. Battelino meni, da je treba najbolj sodobna zdravila vključiti takoj v zdravljenje bolnika, že na primarni ravni pri družinskem zdravniku, saj lahko delujejo samo, ko ima oboleli še vedno nekaj lastnega inzulina, pa tudi zato, ker zdravila še zdaleč niso tako draga, kot so dragi zapleti, do katerih pride pri slabo zdravljeni ali nezdravljeni sladkorni bolezni. »Preventiva se ne ustavlja pri tem, da najdeš osebo, ki ima sladkorno bolezen, ampak da jo zgodaj zdraviš z najbolj inovativnim zdravilom. S tem zagotoviš, da oseba na primer tudi shujša. Ko urediš bolezen, tudi shujšaš,« je navedel prof. Battelino. Stroka vidi kot nujen ukrep za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni v Sloveniji uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo.