Slovenija vidi renesanso jedrske energije

Ministri EU za energetiko na današnjem zasedanju niso le sprejeli prepovedi novih avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje od leta 2035, temveč so tudi potrdili zakonodajo o manjši porabi plina.

Uredba je bila sprejeta lani poleti, ko je vladala velika negotovost glede preskrbe s plinom. Državam članicam je priporočila zmanjšanje porabe za 15 odstotkov. Manj kot leto dni pozneje težav pri preskrbi ni. Skladišča v EU so po koncu zime še vedno več kot 50-odstotno zapolnjena, tako da njihovo polnjenje pred naslednjo zimo najbrž ne bo velik zalogaj. Tudi cena plina na trgovalnem vozlišču TTF se giblje okoli 40 evrov za megavatno uro, kar je enako ravni s konca leta 2021, ko še ni bilo vojne.

Skoraj vsem državam je sicer uspelo doseči cilj, Slovenija pa je tik pod 15-odstotno mejo. Uredbo o zmanjševanju plina bodo podaljšali do konca marca prihodnje leto. Slovenija je v posebnem položaju, saj se je v okviru načrta izstopa iz premoga odločila, da ga bo v sistemu daljinskega ogrevanja v Ljubljani nadomestila s plinom.

Slovenija si je pri varčevanju s plinom izborila izjemo

Toplarna bi izničila varčevanje

S tem se bo povečala raba plina in po mnenju ministra za energijo Bojana Kumra bi bil cilj »v primeru zaostrenih situacij ogrožen«. Z ljubljansko toplarno bi se poraba v primerjavi s povprečjem v referenčnem obdobju 2017–2021 po okvirnih izračunih zvišala za 18 odstotkov. To bi pomenilo, da bi izničila privarčevano. Kot smo v Delu poročali že prejšnji teden, bo za položaj, kot je nastal v Sloveniji, v uredbi zagotovljena izjema.

Kumer je omenil tudi očitke, da v Sloveniji z ugodnimi cenami plina za industrijo in prebivalce niso bili spodbujeni k večjemu zmanjšanju porabe. Plin ima po njegovih pojasnilih majhen delež pri ogrevanju.

Uzde za špekulante

Na mizi ministrov bo tudi načrt za prenovo trga z električno energijo. Osnovno vodilo predloga je zmanjšanje odvisnosti cene elektrike od nihanj cene plina, še posebej na kratkoročnih trgih. Po Kumrovi oceni bi predloge lahko še izpilili glede »nihanja cen v prihajajočih, mogoče bolj turbulentnih časih«. Slovenija je že med krizo konec avgusta poudarjala, da so nihanja posledica špekulacij. Decembra je bil v EU sprejet popravni mehanizem za omejitev nihanja cen.  

Prihodnost v modularnih reaktorjih?

Standardna tema je prihodnost jedrske energije. Evropska komisija v svojih predlogih za industrijo z neto ničelnimi izpusti ni prepričana o njeni strateški vlogi za razogljičenje. Kumer je na drugi strani opozoril, da bi vodik, ki se proizvede z jedrsko energijo, morali izenačiti z vodikom, pridobljenim z obnovljivimi viri, še zlasti za uporabo v prometu in industriji.

Po besedah ministra za energijo Bojana Kumra bo Slovenija nadaljevala uresničevanje svojih načrtov na jedrskem področju. FOTO: John Thys/AFP

Slovenija podpira tudi razvoj modularnih jedrskih reaktorjev. »Jedrska energija je na pragu neke vrste renesanse,« je opozoril Kumer. V zadnjem desetletju je po njegovih besedah nastal prazen prostor, saj se ni veliko gradilo. Modularne nuklearke, ki se hitro razvijajo, vidi kot posebno obetavno tehnologijo. »Upamo, da se bo razvoj nadaljeval enako intenzivno, enako hitro, da bi lahko v prihodnosti prešel v zrelo tehnologijo,« je dejal. Opozoril je, da v nekaj državah članicah ostajajo dvomi, a želi Slovenija ne glede na druge nadaljevati z uresničevanjem svojih načrtov.