V nadaljevanju preberite:

V energetiki že dolgo čutijo pritisk pri uvajanju sprememb v zeleno in sledijo predpisom, a pričakujejo, da bodo cilji in načrti podprti tudi s strokovno matematiko in ustreznimi viri financiranja. Slovenska energetika načrtuje naložbe v vrednosti več kot deset milijard evrov, glavna pri tem pa je druga jedrska elektrarna. Cene elektrike zdaj omogočajo naložbe, reforma trga pa mora to možnost podaljšati.

Energetske družbe čakajo na evropski denar, pri čemer kaže, da bo iz načrta REPowerEU zanje na voljo 122 milijonov evrov, iz kohezijskega in razvojnih skladov pa še več, a treba se bo znajti. Prav tako čakajo na prenovljeni Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki bo predvidel, kako zmanjšati emisije do leta 2030 za 40 odstotkov in kako povečati delež obnovljivih virov v končni rabi.

Ključne so zakonodajne spremembe, ki bodo olajšale umeščanje obnovljivih virov energije v prostor in pospešile naložbe. Zgolj Gen-I namerava v sončne elektrarne vložiti milijardo evrov, HSE ima predvidenih za dve milijardi evrov projektov s postavitvijo vetrnic, sončnih in geotermalnih elektrarn, uporabo biomase in drugega.