Slovenija še ne namerava ponuditi sprejema kontingenta beguncev iz Afganistana po njegovem padcu v talibske roke. To je danes dopoldne za bruseljske dopisnike povedal vodja slovenske diplomacije
Anže Logar.
Včeraj popoldne je potekalo izredno zasedanje zunanjih ministrov EU o Afganistanu. Države članice bodo po vseh svojih močeh poskrbele, da bodo Afganistanci, ki so v preteklih 20 letih pomagali EU pri dejavnostih na terenu v Afganistanu in bi bili lahko tarča maščevanja talibskega režima, varno prišli v Evropo, je pojasnil Logar. Šlo naj bi za od 400 do 500 posameznikov in države članice si bodo porazdelile breme glede na velikost. To po Logarjevih besedah za Slovenijo predstavlja do pet oseb.
Že tako naj bi Slovenija sprejela lokalno osebje, ki je pod Hindukušem pomagalo Slovenski vojski. Glede drugih ljudi, kot so nevladniki ali novinarji, ki so pod talibsko oblastjo ogroženi, takšnih namer nima. Kot je še pojasnil Logar, so nekatere države napovedale sprejem dodatnih Afganistancev iz tega »bazena«, a po ministrovih besedah gre za države, ki imajo daljšo navzočnost v Afganistanu z veleposlaništvi in iz prve roke poznajo razmere.
Slovenija sicer pokriva Afganistan iz Ankare. »Nimamo neposrednega uvida v nabor posameznikov,« je povedal Logar. Tako bomo solidarnost pokazali le v okviru sprejema sodelavcev EU. »Drugega bremena pa v tem pogledu zaenkrat ne bomo ponudili,« je povedal. Nekaj držav je že napovedalo sprejem Afganistancev. Po Logarjevih podatkih bodo ZDA sprejele do 80.000, Nemčija 10.000, Velika Britanija 7000 oseb.
Ne sme se ponoviti leto 2015
»Ne smejo se ponoviti dogodki iz leta 2015 in 2016,« je glede tveganja migracij iz Afganistana povedal Logar. EU bi po njegovem mnenju morala pravočasno z diplomatskimi dejavnostmi s sosednjimi državami Afganistana narediti vse, kar lahko, da same prenesejo breme migracij, ki bi bile posledica talibskega prevzema oblasti. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU
Josep Borrell je včeraj napovedal, da bo EU začela dialog s talibi s ciljem preprečiti humanitarno in migracijsko katastrofo. Pri upravljanju migracij naj bi sodelovali predvsem z Iranom, Pakistanom in Turčijo.
Vodja slovenske diplomacije Anže Logar: »Vsi zunanji ministri smo približno enako sporočili, da tega večjega migrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ga, če bo do njega prišlo, ustavi v državah, ki mejijo na Afganistan, « je povezal razpravo. FOTO: John Macdougall/Reuters
»Vsi zunanji ministri smo približno enako sporočili, da tega večjega emigrantskega vala v Evropo ne bomo spodbujali in bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se ga, če bo do njega prišlo, ustavi v državah, ki mejijo na Afganistan,« je povezal razpravo. O širših migracijskih vprašanjih, povezanih s talibskim prevzemom oblasti, bodo danes popoldne razpravljali tudi notranji ministri. Osrednja tema bo sicer vprašanje beloruske instrumentalizacije migrantov za politični pritisk na EU.
Anže Logar je povedal, da gre z migracijskim valom, ki se je začel pred približno desetimi dnevi, na dan čez mejo, predvsem v Iran, okoli 30.000 Afganistancev. Tam so že od prej trije milijoni afganistanskih beguncev. Omenil je še, da naj bi talibi zaprli kopenske meje in bi tako ostali le zračni koridorji. Države, ki so napovedale sprejem kvote oseb, naj bi migrante sprejemale po njih. »Kar se tiče večjega navala, ga zaenkrat – razen omenjenega, ki se zgrinja v okoliške države – ni,« je še povedal slovenski zunanji minister.
Intenzivna razprava o Afganistanu se pričakuje na neuradnem zasedanju zunanjih ministrov EU (tako imenovanem gymnichu) na začetku septembra v Sloveniji.
Komentarji