V nadaljevanju preberite:

»Revolucija ni povabilo na večerjo pa tudi ne pisanje eseja, ni ne slikanje slike ne vezenje na svilo; ne more biti tako prefinjena, sproščena in nežna, tako pomirjujoča, ljubezniva in velikodušna, ne more biti zadržana in vzvišena. Revolucija je upor, nasilno dejanje, s katerim en razred strmoglavi drugega.«

S temi besedami je kitajski voditelj Mao Zedong že februarja 1927 opisal, kaj se bo v njegovi državi zgodilo več kot dve desetletji pozneje. Takrat je govoril o revoluciji na splošno. Pa vendar se v četrtek, ko je njegova Komunistična partija proslavila 100. rojstni dan, ta beseda ni pogosto omenjala, ker je Kitajska zdaj v fazi evolucije in si sodobni voditelj Xi Jinping nikakor ne bi želel, da bi se komur koli po glavi obračale kakršne koli že revolucionarne ideje. Poglejte, kaj se je zgodilo v Hongkongu! Takoj ko je vodstvo v Pekingu tam zavohalo »obarvano revolucijo«, so hongkonške aktiviste strpali za rešetke.

Kljub temu je LR Kitajska v svojem bistvu država, ki ohranja partijski sistem, utemeljen na revoluciji. In to je danes pomembno vedeti celo takrat, kadar o tem pojmu govorimo v drugem kontekstu, kot je, denimo, tehnološka, seksualna ali podnebna revolucija.