Se v ZDA napoveduje zaporniška reforma?

Washington – Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek s 360 glasovi proti 59 potrdil predlog reforme zaporniške zakonodaje, ki med drugim predvideva sredstva za programe poklicnega usposabljanja zapornikov. Usoda predloga zakona pa je v senatu negotova, ker nekateri želijo dodati še reformo kazenske zakonodaje.

Predlog reforme zaporniške zakonodaje podpirajo kongresniki obeh strank. V primeru potrditve bi bila to prva dvostrankarska zakonodajna zmaga predsednika Donalda Trumpa v letu in pol vladanja. Vse drugo – razen zakonov o proračunski porabi – je bilo doslej za Trumpa in republikance po načelu vzemi ali pusti.
 

Kushner v kongresu lobiral za reformo

Potrditev reforme bi bila zmaga tudi za Trumpovega zeta Jareda Kushnerja, ki ima v Beli hiši vlogo svetovalca z velikim obsegom dela od iskanja miru na Bližnjem vzhodu do reforme zdravstva za veterane. Ena od njegovih nalog je bila tudi zaporniška reforma, za katero si je prizadeval in lobiral v kongresu.



V senatu je ovira dvostrankarska koalicija, zbrana okrog predsednika pravosodnega odbora, republikanca Chucka Grassleyja iz Iowe, in demokrata iz Illinoisa Dicka Durbina. Skupina zahteva, da se hkrati z zaporniško sprejme še reforma kazenske zakonodaje. Z njo naj bi predvsem odpravili dolgoletne zaporne kazni za manjše prestopnike, ki so jih pri tovrstnih dejanjih ujeli več kot enkrat.

Ameriška kazenska zakonodaja pošilja v zapor revne, ki nimajo dostopa do odvetnika. Gre predvsem temnopolte in predstavnike drugih manjšin. Pred desetletji je bila sprejeta tudi zakonodaja, ki predvideva veliko strožje kazni za posest mamila crack, to je kokaina, ki ga jemljejo temnopolti, kakor za »beli« kokain.