Še ena zaušnica evropski demokraciji

Bruselj – »Prihaja diktator,« je maja leta 2015 pred kamerami zatrdil Jean-Claude Juncker. Madžarski premier Viktor Orbán je prišel na vrh vzhodnega partnerstva v Rigo in ob rokovanju mu je navihani Luksemburžan prisolil še blago zaušnico.

Juncker je lani jeseni končal mandat na čelu evropske komisije (EK), krmilo je prevzela Nemka Ursula von der Leyen. Na drugi strani je Orbán s svojimi metodami vladanja za Bruselj ostal bolj ali manj enaka težava.

Parlamentarni »samoizklop«

Njegovi kritiki še niso imeli boljšega dokaza v potrditev teze o kršitvah temeljnih vrednot, kot je bil »samoizklop« parlamenta in začetek vladanja z dekreti med izrednim stanjem. Predvsem od evropske komisije, ki ima v sistemu EU vlogo varuhinje pogodb, mnogi pričakujejo, da kaj stori. A v EU nihče nima dovolj močnih vzvodov.

Neučinkovit 7. člen

EK je decembra leta 2017 sprožila postopek proti Poljski po 7. členu pogodbe o EU (kršitve temeljnih vrednot), septembra prihodnje leto ga je evropski parlament uvedel še proti Madžarski.

Izvedenih je bilo sicer nekaj ustnih obravnav na zasedanjih držav članic na svetu EU, ki ima v rokah pristojnost za odločitve, a opaznih sprememb ni bilo. Hrvaško predsedstvo je marca načrtovalo še eno razpravo, a v novih okoliščinah koronavirusa je ta odpadla.

Ti postopki bi lahko teoretično (v praksi tak scenarij najbrž ni uresničljiv) privedli do zamrznitve glasovalnih pravic in plačil iz bruseljske blagajne.
 

Kaznovati pri plačilih iz Bruslja?

Glede konkretnih zakonodajnih ukrepov je učinkovitejše Sodišče EU. Ugotovilo je, denimo, da je poljski zakon o vrhovnem sodišču (zniževanje starosti za upokojitev) v nasprotju z evropskim pravnim redom. Pojavljajo se razmisleki, da bi obe grešnici lahko učinkovito kaznovali pri plačilih iz proračuna EU, saj sta med največjimi prejemnicami milijard iz bruseljske blagajne.

V prihodnjem proračunu za obdobje 2021–2027 je predvideno jasnejše pogojevanje s spoštovanjem delovanja pravne države, a so na mizi le še razvodenele rešitve.

Zadnje Orbánove ukrepe so kritizirali številni iz vrst EPP. V tej strankarski družini, največji in najmočnejši v EU, so pred letom dni zamrznili članstvo Fidesza. Tradicionalno so najbolj kritični v Beneluksu in Skandinaviji. Tudi iz nemške CDU prihajajo glasovi nezadovoljstva.
 

Očitki o zlorabah koronavirusa

Predsednik zunanjepolitičnega odbora bundestaga Norbert Röttgen je Madžaru očital, da je z zakonom o izrednih razmerah odpravil opozicijo in s tem kršil temeljna načela EU. EK da bi morala takoj ukrepati. Tudi članice EU da bi morale pokazati, da ne bodo tolerirale take zlorabe koronavirusa.

Ursula von der Leyen se je oglasila s splošno oceno – brez omembe Madžarske –, da mora biti vsak ukrep omejen na nujno, da mora biti strogo sorazmeren in ne brezkončen. Glede vrednot je posebej poudarila svobodo tiska.

Pod drobnogled

Komisarski kolegij naj bi danes razpravljal o tej temi. V EK sicer pravijo, da bodo analizirali novo madžarsko zakonodajo in spremljali njeno izvajanje, vključno s kriminalizacijo lažnih novic. Od varuhinje pogodb bi pričakovali jasnejšo oceno. Bruselj sicer pripravlja splošni mehanizem za spremljanje delovanja pravne države v članicah.

Bruseljski diplomatski viri napovedujejo, da večjih zapletov glede vladavine z dekreti ne bo, če bo preklicana ob koncu krize s koronavirusom.