Ruski ščit nad sirskim nebom

Sestrelitev ruskega vojaškega letala, za katero v Moskvi krivijo izraelske lovce, v Tel Avivu pa krivdo zanikajo, bo imela dolgoročnejše posledice. Siriji se bo izpolnila stara želja po nakupu sicer ne najsodobnejših, a vseeno dovolj učinkovitih ruskih sistemov za obrambo pred letalskimi in raketnimi napadi.
 
V Rusiji opravljajo še zadnje teste svojega najsodobnejšega sistema S-500, ki bo kmalu šel v serijsko proizvodnjo, vojaško močnejšim državam, kakor sta Turčija in Indija, pa grozijo ameriške sankcije, ker kupujejo njegovega predhodnika z oznako S-400, ki velja za eno od najzmogljivejših zračnih obramb na svetu. A tudi ruska odločitev, da bo Sirijo oborožila z malce bolj zastarelim sistemom S-300, je v zadnjih dnevih vzbudila veliko razburjenja tako v regiji kot po vsem svetu. Moskva je tovrstne sisteme Damasku prodala že pred osmimi leti, za kar so Sirci plačali celo 400 milijonov dolarjev avansa, a je takrat ustregla izraelskim prošnjam in se odpovedala poslu. Če je bil takrat Izrael kriv, da je Rusija prelomila že sklenjeno pogodbo, je zdaj prav nedavni napad letal te države na Sirijo, med katerim je domača obramba sestrelila rusko vojaško letalo s 15 člani posadke, postal razlog, da bo nebo nad Sirijo že v bližnji prihodnosti varoval ruski sistem S-300.
 
V Izraelu so sicer obžalovali dogodek in izrekli vsa potrebna sožalja, a še vedno zavračajo vsako krivdo za sestrelitev ruskega transportnega letala Il-20, odgovornost pa valijo na sirsko zračno obrambo, ki da je streljala na vse, kar je takrat letelo po zraku. A v Rusiji so kot dokaz, da so se štirje izraelski lovci pred sirskimi raketami skrili za ruskim letalom, pokazali satelitske posnetke, in napovedali »protikukrepe«. Ruski predsednik Vladimir Putin sicer ni bil tako oster kot takrat, ko je nad sirskim nebom ruskega bombnika sestrelil turški lovec, a je vseeno napovedal odziv, ki bo vse vznemiril. Pred dnevi je ruski obrambni minister Sergej Šojgu izjavil, da bo že v naslednjih dveh tednih Rusija Siriji dostavila sisteme S-300.
 

»Ruski medved se vrača na Bližnji vzhod in ogroža Izrael«

 
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Putina v telefonskem pogovoru posvaril, da bo »izročitev naprednih oborožitvenih sistemov v neodgovorne roke povečalo nevarnosti v regiji«. Kakor so sporočil iz njegovega urada, pa je ruskemu kolegu tudi povedal, da bo Izrael še naprej zagotavljal svojo varnost in branil svoje interese z bombardiranjem iranskih vojaških ciljev v Siriji. Ta ruska odločitev je bila tudi ena od glavnih tem Netanjahujevega pogovora z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na robu letošnjega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. »Sestrelitev ruskega letala utegne imeti resnejše posledice,« je skopo izjavil po srečanju. Kakor je še pred njim poročalo priljubljeno izraelsko novičarsko spletišče Mako, je imel izraelski premier namen med pogovorom Trumpa prositi, naj nekaj ponudi Putinu, vsaj nekakšno »diplomatsko gesto«, da se bo odpovedal odločitvi o namestitvi sistemov S-300 v Siriji. Ta odločitev je po besedah svetovalca  za nacionalno varnost ameriškega predsednika Donalda Trumpa John Bolton je izjavil, da je ruska odločitev o namestitvi protiraketne obrambe v Siriji »ogromna napaka«, ki bo le še zaostrila razmere. Poudaril je, da ameriška vojska ne bo zapustila Sirije, dokler se tam bojujejo iranske sile.
 
Pač pa so bili nad rusko odločitvijo navdušeni v Damasku. »Izrael, ki se je navadil, da z raznimi izgovori izvršuje tako številne napade, bo zdaj zelo premislil, preden bo spet napadel,« je izjavil namestnik sirskega zunanjega ministra Faisal Mekdad. V Moskvi izraelskim »solzam ne verjamejo« se je glasil naslov v enem od izraelskih medijev, v drugem pa so se na dogajanje odzvali s komentarjem, ki so ga zgovorno naslovili »Ruski medved se vrača na Bližnji vzhod in ogroža Izrael«. Komentator časnika Haaretz Amos Harel pa je pred dnevi zapisal, da »Putin gospodari v Siriji, medtem ko je ameriški predsednik Trump v najboljšem primeru le igralec v ozadju«. Po njegovem mnenju se je ta tendenca začela že v »času popolne nedejavnosti« administracije prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame, še bolj pa se je uveljavila, ko je prišel v Belo hišo Trump. »Administracija Trumpa se ukvarja z nasprotovanjem Iranu in kaznovanjem palestinskih voditeljev. A v Siriji se v konflikt s Putinom noče spuščati,« je ugotovil Harel.