Ruska melodija na Trumpovih goslih

New York – Američani so osupnili, ko je njihov predsednik z mednarodne govornice oznanil, da »ni vzroka za prepričanje, da se je Rusija vmešala v ameriške volitve«. Srečanje Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je minilo s soglasjem, oba se strinjata, da so ZDA krive za slabe odnose med državama.

Nov »zgodovinski vrh« ameriškega predsednika je bil že vnaprej obsojen na uspeh, saj je Trump napovedal, da bosta z ruskim kolegom vzpostavila »izjemen odnos«, ter poudaril, kako že leta ponavlja, da je razumevanje z Rusijo dobra stvar, ne slaba. »Dober začetek, zelo dober začetek za vse,« je oznanil, ko sta po več kot dveh urah sedla h kosilu. V slogu razumevanja se je nadaljevala skupna tiskovna konferenca, na kateri Trump ni izrekel niti ene kritične besede o Rusiji ali težavah, zaradi katerih so odnosi med državama na eni najnižjih točk po hladni vojni.



Nihče ne zanika, da so odnosi med jedrskima velesilama zelo pomembni, toda način, kako se je Trump lotil pogovorov s Putinom, je med ameriškimi analitiki vzbudil vsaj hude pomisleke, če že ne odkrito obsojanje. Kritike je poglobilo njegovo sporočilo na družbenem omrežju twitter, v katerem je pred srečanjem zapisal: »Naši odnosi z Rusijo še nikoli niso bili slabši, zahvalimo se lahko letom ameriške nespametnosti in neumnosti, zdaj pa še spletkarski lov na čarovnice!«
 

Ameriški odziv

Zadrego je poglobilo neposredno vprašanje New York Timesa, ali verjame obveščevalnim službam, ki za poseg v volitve krivijo Kremelj, in ali je pripravljen od Putina zahtevati, naj tega Rusija ne počne več. Trump se je odzval, da nima nobenega vzroka za to, saj je »predsednik Putin izjemno odločno in energično zanikal (vmešavanje)«. Odziv v ZDA je bil eksploziven. »Lahko bi bilo slabše,« je bila previdna Mary Kissel iz konservativnega uredniškega odbora časnika Wall Street Journal. Celo na ameriški »državni« televiziji, Trumpu izjemno naklonjeni Fox News so menili, da to »ni bil najboljši nastop predsednika«. Republikanski senator Jeff Flake si ni mislil, da bo doživel dan, ko bo ameriški predsednik stal na odru z ruskim in ZDA okrivil za rusko agresijo. »To je sramota.«



Podobno je za CNN dejal neimenovani strokovnjak za nacionalno varnost. Po njegovih besedah je Putin »igral na Trumpa kot na gosli«, srečanje pa se je po njegovem mnenju sprevrglo v popolno katastrofo. Veteran republikanskih kampanj in kolumnist Karol Markowicz je zapisal, da »lahko imaš rad Trumpa, lahko si navdušen, ker je porazil Hillary, lahko imaš prav, da je bila zunanja politika Obama klovnovska, toda povejmo naravnost – to je bilo odurno in noben ameriški predsednik se ne bi smel tako vesti«. In to so Trumpu naklonjena mnenja – nekdanji šef obveščevalne agencije Cia John Brennan je nastop označil za skoraj izdajo. »Trumpove opazke niso samo slaboumne, Putin ga ima popolnoma v žepu,« je bil odločen.
 

Pudelj ali naivnež

Demokrati v ZDA besnijo, da je Bela hiša postala propagandni oddelek Kremlja, republikanci pa se držijo za glave. Mnogi so že pred srečanjem opozarjali, da bo prekaljeni obveščevalec sovjetske tajne službe KGB sedel za mizo z nerazgledanim improvizatorjem, ki slovi po svojem preziranju strokovnjakov in njihove analize prebere samo, če so zelo kratke in opremljene z ilustracijami. Pri čemer ni jasno, ali je »Putinov pudelj«, kot ga zmerja demokratski vrh, ali samozaverovan naivnež, kot meni John Beyrle, ameriški veleposlanik v Moskvi v času Busha mlajšega.

Trump vidi svet v črno-beli optiki zmagovalcev in poražencev, ruski avtokrat je že s prihodom v Helsinke dosegel, kar je hotel. Po uspešnem svetovnem prvenstvu v nogometu je sedel iz oči v oči s predsednikom ZDA in dokazoval, da je osama Rusije po okupaciji Krimskega polotoka končana. Američan mu – zavedno ali ne – pomaga uresničevati spretno politiko rušenja liberalne ureditve sveta po koncu hladne vojne.