Rusija napovedala izgon nemških, švedskih in poljskih diplomatov

Rusija je napovedala, da bo izgnala diplomate iz Nemčije, Švedske in Poljske, poroča mednarodni tisk. Kremelj za argument izgona navaja, da so ti diplomati sodelovali na protestih v podporo vodji ruske opozicije Alekseju Navalnemu ob odločitvi sodišča, da njegovo pogojno kazen spremeni v zaporno. 

Gre za diplomata švedskega in poljskega konzulata v Sankt Peterburgu ter sodelavca nemškega veleposlaništva v Moskvi. Rusko zunanje ministrstvo je njihovo obnašanje označilo za nesprejemljivo. »Odrejeno jim je bilo, da morajo Rusijo zapustiti v bližnji prihodnosti,« so zapisali. Moskva pričakuje, da bodo v prihodnje diplomati iz teh treh držav »dosledno spoštovali mednarodno pravo«.



V mednarodnem tisku danes odmeva tudi novica o smrti zdravnika Sergeja Maksimišina, ki je Navalnega zdravil takoj po zastrupitvi z novičokom 20. avgusta lani. Bil je vodja zdravnikov v urgentni bolnišnici v Omsku, kjer je letalo z Navalnim, ki je bil na poti iz Sibirije v Moskvo, urgentno pristalo. Kot navaja CNN, je bolnišnica novico o njegovi smrti objavila včeraj.

Bil je star 55 let, umrl je nenadne smrti, vzroka smrti bolnišnica ni navedla. Na regionalnem zdravstvenem ministrstvu so CNN kot vzrok zaenkrat navedli srčni napad.


 

Na Zahodu napoved izgona obsodili

Novica o izgonu zahodnih diplomatov je sledila današnjemu obisku visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepha Borrella pri ruskem zunanjem ministru Sergeju Lavrovu. Borrell je napoved izgona že ostro obsodil. 

Napoved so že komentirali tudi v Nemčiji. Kanclerka Angela Merkel jo je označila za potezo brez osnov, ki pomeni dodaten korak stran od vladavine prava v Rusiji. Dodala je, da je Nemčija pripravljena na nadaljevanje sankcij proti Rusiji, tudi proti posameznikom, a da je potrebno kljub globokim razlikam z Rusijo ohraniti stike.

Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je potezo Rusov označil za neutemeljeno in dodal, da bo še dodatno poslabšala odnose. V izjavi je poudaril, da je nemški diplomat izpolnjeval svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. Na terenu je z zakonitimi sredstvi zbiral podatke o dogajanju.

Tudi na poljskem zunanjem ministrstvu so zagotovili, da je njihov diplomat zgolj izvajal svoje naloge v skladu z dunajsko konvencijo. O tem so obvestili tudi ruskega veleposlanika v Varšavi, ki so ga poklicali na pogovor.

Tudi v Stockholmu so ostro zavrnili ruske trditve, da je njihov diplomat sodeloval na protestih v Rusiji. »Zunanje ministrstvo meni, da je to popolnoma neutemeljeno, kar smo sporočili tudi ruskemu ministrstvu,« je povedala tiskovna predstavnica švedskega zunanjega ministrstva Linn Duvhammar.

Solidarnost z Namčijo, Švedsko in Poljsko je izrazil tudi francoski Emmanuel Macron, in sicer na skupni novinarski izjavi z Merklovo po njunem virtualnem srečanju. Macron je ostro obsodil odnos Kremlja do Navalnega.

Kot piše STA, je Borrel med pogovori Rusijo ponovno pozval, naj Navalnega izpusti iz zapora. Že ob začetku pogovorov z ruskim zunanjim ministrom je ocenil, da so odnosi med Evropsko unijo in Rusijo zaradi aretacije in obsodbe Navalnega obremenjeni.



»Naši odnosi so dejansko v težavnem trenutku,« je izjavil. Na vprašanje o morebitnih novih sankcijah EU je odgovoril, da bodo o tem razpravljali zunanji ministri držav članic EU 22. februarja. Odnosi z Rusijo pa naj bi bili tudi tema marčevskega vrha predsednikov vlad in držav članic EU. Več članic unije je sicer kritičnih do prvega obiska visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije v Rusiji po letu 2017, češ da ga bo Moskva predstavila kot dokaz, da si Bruselj želi normalizacije odnosov.

Borrell in Lavrov, ki sta na srečanju govorila tudi o drugih temah, sta sicer izrazila željo, da bi EU in Rusija nadaljevali sodelovanje navkljub razlikam.