Ker so mu pogojno kazen spremenili v zaporno, bo Aleksej Navalni moral za dve leti in šest mesecev za rešetke. Blizu moskovskega sodišča, ki je sprejelo to razsodbo, so aretirali več sto ljudi, ki so jih osumili, da se hočejo udeležiti prepovedanih protestov v podporo priprtemu borcu ­proti korupciji.



Moskovsko sodišče je včeraj ugodilo zahtevi Zvezne uprave za izvajanje kazenskih sankcij (FSIN) in pogojno kazen, na katero je bil opozicijski politik Aleksej Navalni obsojen zaradi denarnih goljufij pri distribuciji kozmetičnih izdelkov Yves Rocher, spremenilo v zaporno. Ker se v času, ko se je zaradi domnevne zastrupitve z »novičokom« zdravil v Berlinu, menda ni odzival na večkratna vabila na informativne pogovore, bo moral 44-letni borec proti korupciji, ki so ga pred dvema tednoma aretirali takoj po vrnitvi iz Nemčije, sedeti za rešetkami tri leta in pol – minus deset mesecev, ki jih je preživel v domačem priporu. Navalni je vedno trdil, da je to bil politični proces in da so mu kaznivo dejanje podtaknili, evropsko sodišče za človekove pravice pa je pozneje ugotovilo, da je njegova obsodba »temeljila na neobičajni uporabi kazenske zakonodaje, postopek pa je bil samovoljen in pristranski«.

Politikovi privrženci so napovedali množične proteste pred stavbo sodišča, a so to že zgodaj zjutraj zaščitili z visokimi železnimi ogradami, prizorišče pa so varovale okrepljene enote posebne policije, ki so pričakale protestnike ob izhodu z bližnje postaje podzemne železnice. Do večera so aretirali več kot 320 ljudi. V nedeljo, ko so po vsej državi potekali protesti v podporo Navalnemu, so dosegli nov rekord v številu aretacij: 5135.

Na včerajšnji sodni obravnavi je bilo veliko novinarjev, ki niso smeli uporabljati fotoaparatov in kamer, nekaj so jih tudi priprli. Ogromno zanimanja je sojenje vzbudilo v diplomatskih krogih. Po podatkih tiskovne agencije Ria Novosti so bili med navzočimi predstavniki Evropske unije in diplomati iz 13 držav: Avstrije, Češke, Kanade, Latvije, Litve, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Švedske, Švice, Velike Britanije in ZDA. Predstavniki tujih držav imajo po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova za to vso pravico, a morajo spoštovati dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih. »Diplomati se nikakor ne smejo vmešavati v ruske notranje zadeve, še manj početi karkoli, kar bi lahko dojeli kot pritisk na neodvisno sodstvo,« je opozoril.


 

Kaj bo počela opozicija

V štabu Navalnega so včerajšnjo akcijo razglasili za ključni dogodek v protestnem gibanju. »Protesti se bodo nadaljevali,« je napovedal direktor Sklada za boj proti korupciji Ivan Ždanov. Sklad, ki ga je ustanovil Navalni, so po novem zakonu uvrstili med »tuje agente«. Leonid Volkov, ki koordinira regionalno delovanje privržencev Navalnega, je povedal, da se ne bodo omejili le na demonstracije, temveč so v štabu izdelali »dolgoročno strategijo«. »Zdaj se borimo za osvoboditev Alekseja Navalnega in političnih zapornikov ter kažemo svojo moč in številnost. Septembra bomo na volitvah v dumo pometli z vladajočo stranko Združena Rusija. Potem se bomo začeli pripravljati na to, da bodo Vladimirju Putinu na prihodnjih predsedniških volitvah od udarca zakrožile zvezde okoli glave.«



Čeprav je zdaj največji zvezdnik doma in v tujini, Navalni ni edini politik, ki nasprotuje oblastem. Dejanska opozicija v dumi nima več svojih predstavnikov, tam sedijo le člani strank, ki jim pravijo »sistemska opozicija«, ker praviloma podpirajo vse ključne projekte Kremlja. Jabolko je nekoč bilo parlamentarna stranka, njen drugi človek Ivan Boljšakov je pred dnevi izjavil, da bi morali energijo uličnih protestov preusmeriti na volitve, če bi hoteli doseči dejanske rezultate. »Poenotiti vso opozicijo v eno strukturo bi bilo nadvse težko. A če se na desetine tisočev ljudi, ki zdaj hodijo na mitinge, prijavi za opazovalce volitev, bo te težko ponarediti, civilna družba pa bo v dumi dobila svoje predstavnike,« je Boljšakov povedal za časnik Kommersant. Tudi Tatjana Usmanova, ki vodi delovanje opozicijskega projekta v tujino prebeglega oligarha Mihaila Hodorkovskega Odprta Rusija, je prepričana, da bo za opozicijo odločilen boj za preboj v dumo.

Trenutno jim javnomnenjske raziskave ne kažejo velikih možnosti. Vladajoči Združeni Rusiji, za katero bi do razglasitve povišanja upokojitvene starosti junija 2018 glasovala okoli polovica volivcev, vztrajno merijo nekaj več kot 30-odstotno podporo. Po besedah političnega analitika Mihaila Vinogradova opoziciji doslej še ni uspelo dobiti odgovora na vprašanje, kako bi proteste iz »načina samoizražanja« spremenili v »instrument doseganja razumljivih ciljev: zdaj enostavno ni jasno, kaj sploh je opozicija, če bo ostala brez Navalnega«.