Pomembna prelomnica: Ukrajina se bo branila s poljskimi migi-29

21.15 Rusija humanitarne koridorje napovedala tudi za sredo

Rusko obrambno ministrstvo je za sredo znova napovedalo prekinitev ognja in vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz več ukrajinskih mest, ki jih oblegajo ruske sile. Ukrajinska stran se na pobudo Moskve še ni odzvala.

»Od 10. ure po moskovskem času 9. marca Rusija razglaša 'režim tišine' in je pripravljena zagotoviti humanitarne koridorje,« je sporočil oddelek ruskega obrambnega ministrstva, pristojen za humanitarne operacije v Ukrajini, poročajo ruske tiskovne agencije.

Moskva ponuja možnost vzpostavitve humanitarnih koridorjev iz mest Kijev, Černigiv, Sumi, Harkov in Mariupolj od 8. ure po srednjeevropskem času. Evakuacija je možna v druga ukrajinska mesta ali Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Evakuacijo Ukrajincev v ruska mesta Kijev sicer zavrača.

Rusko obrambno ministrstvo je ukrajinske oblasti pozvalo k vzpostavitvi stalnega komunikacijskega kanala o evakuacijah civilistov. Ukrajinska stran se na poziv še ni odzvala.

20.15 Poljski migi-29 bodo v pomoč Ukrajini

Prelomnica: Poljska bo predala ZDA v bazo Ramstein v Nemčiji vse svoje mige-29. Na drugi strani pričakuje ameriška vojaška letala; omenjali so F-16. Tudi od drugih zaveznic z migi-29 pričakuje, da bodo naredile enako. Migi so predvideni za ukrajinsko vojsko.

Poljska (...) je pripravljena svoja letala mig-29 dostaviti v letalsko bazo Ramstein in jih dati ZDA na razpolago brezplačno in nemudoma, so sporočili v Varšavi. Obenem pa glede na izjavo ZDA pozivajo k dobavi rabljenih letal z ustreznimi zmožnostmi delovanja in določitvi pogojev njihovega nakupa.

Poljska vlada tudi poziva druge zaveznice Nata - lastnice letal mig-29 -, naj ravnajo enako, so dodali v izjavi, ki jo povzema poljska tiskovna agencija PAP.

Da si Washington prizadeva za dogovor s Poljsko o dobavi vojaških letal Ukrajini za okrepitev obrambe Kijeva pred rusko invazijo, so že v soboto poročali ameriški mediji. Ukrajina naj bi si namreč želela zlasti letal ruske izdelave, saj njeni piloti z njimi že znajo upravljati.

V nedeljo je tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken med obiskom v Moldaviji potrdil ameriška prizadevanja za dogovor s Poljsko glede dobave bojnih letal Ukrajini v pomoč pri boju proti ruski invaziji.

20.15 Britanski BBC znova poroča iz Rusije

Britanska javna radiotelevizija BBC bo iz Rusije znova poročala v angleškem jeziku, so danes sporočili iz te medijske hiše. Za prekinitev poročanja so se odločili minuli konec tedna zaradi nove ruske medijske zakonodaje. Ameriški časnik New York Times pa medtem zaradi zakonodaje svoje novinarje umika iz Rusije.

Po temeljitem premisleku smo se odločili, da bomo drevi iz Rusije znova začeli poročati v angleškem jeziku, potem ko smo minuli konec tedna poročanje začasno prekinili, so zapisali na BBC.

Pojasnili so, da so rusko zakonodajo primerjali z nujno potrebo po poročanju iz Rusije. Zagotovili so, da bodo poročali neodvisno in nepristransko ter upoštevali svoje uredniške standarde.

Varnost naših sodelavcev v Rusiji ostaja naša glavna prednostna naloga, so še poudarili na britanski javni radioteleviziji.

19.45 Zelenski nagovoril britanske poslance

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes nagovoril britanske poslance, ki so ga pozdravili s stoječimi ovacijami, nato pa v popolni tišini prisluhnili njegovim pretresljivim besedam. Zelenski je v govoru, ki ga mediji že označujejo kot zgodovinskega, z besedami medvojnega premierja Winstona Churchilla zatrdil, da se bodo borili do konca. Boj Ukrajine proti Rusiji je primerjal z britanskim bojem proti nacistični Nemčiji.

To je bilo sicer prvič, da je poslance tuji voditelj nagovoril v dvorani spodnjega doma parlamenta v Londonu, saj tovrstni govori praviloma potekajo v westminstrski dvorani, kjer se sestajata oba domova parlamenta. Med govorom je bila prisotna tudi večina članov vlade in opozicijske vlade v senci, na galeriji pa je sedel ukrajinski veleposlanik Vadim Pristajko.

19.30 Iz Rusije se umikata tudi McDonald's in Coca-cola

Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu je napovedala, da bo začasno zaprla vseh svojih 850 lokalov v Rusiji, v katerih zaposluje 62.000 ljudi. McDonald's je bil med prvimi zahodnimi podjetji, ki so v Rusiji odprla podružnico. Vse posle v Rusiji začasno ustavlja tudi Coca-cola.

18.30 V Ukrajini ubitih že 470 civilistov, trije v eksploziji mine pri Kijevu

Trije odrasli so umrli, trije otroci pa so bili ranjeni, ko je v bližini Kijeva pod avtomobilom eksplodirala protipehotna mina, je danes sporočila ukrajinska varuhinja človekovih pravic. Visoki komisariat ZN za človekove pravice pa je objavil, da je doslej v vojni v Ukrajini skupno zabeležil že 474 smrti civilistov, poročajo tuje tiskovne agencije.

Trije odrasli so umrli na kraju eksplozije, poškodovane otroke pa so odpeljali v bližnje bolnišnice. Varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala, da je to prvi primer smrti civilistov zaradi eksplozije mine med trenutnimi spopadi v Ukrajini.

V izjavi na družbenem omrežju Telegram je Denisova zapisala, da naj bi ruski vojaki cesto v regiji Černigiv severno od Kijeva prekrili s slamo in smetmi, da bi zakrili mine. Protipehotne mine so sicer dovolj občutljive, da jih lahko sprožijo tudi pešci, čeprav so bile žrtve v trenutku eksplozije v avtomobilu.

Denisova ni navedla podrobnosti o tem, na kakšen način so izvor mine identificirali, poudarila pa je, da je uporaba protipehotnih min proti civilistom po mednarodnem pravu prepovedana. To namreč prepoveduje sporazum ZN, ki je bil sklenjen leta 1997 in je začel veljati dve leti pozneje. Ukrajina je sporazum podpisala, Rusija in ZDA pa ne.

17.00 Tovarne v tuji lasti bi nekateri Rusi nacionalizirali

Visoki član ruske vladajoče stranke je predlagal nacionalizacijo tovarn v tuji lasti, ki so zaprle operacije v državi zaradi tega, kar Kremelj imenuje posebna vojaška operacija v Ukrajini, poroča tiskovna agencija Reuters.

Več tujih podjetij, vključno s Toyoto, družbo Nike in trgovcem s pohištvom Ikea, je napovedalo začasno zaprtje trgovin in tovarn v Rusiji, da bi pritisnilo na Kremelj, naj ustavi invazijo na Ukrajino.

Proizvajalec superg Nike in podjetje za opremo za dom Ikea sta v četrtek zaprla trgovine v Rusiji, da bi prispevala k političnemu pritisku na Rusijo zaradi njene invazije na Ukrajino.

V francoski banki Societe Generale so dejali, da si prizadevajo zmanjšati svoja tveganja v Rusiji, saj se bojijo odgovora Moskve na sankcije Zahoda. Več podjetij, od proizvajalca vodke Diageo do Toyote, je že ustavilo posle v državi.

Svetovno znana podjetja, vključno z Appleom, Fordom in Shellom, so obsodila ruski napad, vendar so bile nekatere četrtkove objave bolj praktične, osredotočene na dobave in sankcije, piše Reuters, saj se ladijske poti zapirajo in vlade prepovedujejo izvoz v Rusijo.

16.35 Stoltenberg: Ukrajina potrebuje prave humanitarne koridorje

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je med današnjim obiskom v Latviji zavzel za vzpostavitev »pravih humanitarnih koridorjev« v Ukrajini. Ob tem je poudaril, da je ciljanje civilistov vojni zločin.

Potrebujemo prave humanitarne koridorje, ki so v celoti upoštevani, je na skupni novinarski konferenci z latvijskim predsednikom Egilsom Levitsom povedal Stoltenberg.

Poudaril je, da so poročila o streljanju na civiliste med evakuacijo zanesljiva in da je ciljanje civilistov vojni zločin, so zapisali na spletni strani Nata.

Generalni sekretar Nata je obenem pohvalil pomoč članic zavezništva Ukrajini, uvajanje sankcij proti Rusiji in krepitev Natove prisotnosti v vzhodnih članicah. S tem po njegovih besedah pošiljajo jasno sporočilo, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja.

Ukrajinske oblasti sicer poročajo, da Rusija v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupolja ne spoštuje prekinitve ognja za evakuacijo civilistov. Tudi humanitarne organizacije ugotavljajo, da državi nista vzpostavili ustreznih pogojev za evakuacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Uspešno pa poteka evakuacija iz mesta Sumi v Poltavo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je na Twitterju objavilo videoposnetek, ki prikazuje evakuacijo civilistov v minibusih in avtomobilih. Tudi evakuacija iz mesta Irpin v Kijev je v teku.

16.05 Slovenija bo do petka aktivirala zakon o začasni zaščiti beguncev

Po podatkih notranjega ministra Aleša Hojsa njegovo ministrstvo pripravlja sklep, s katerim bodo vladi predlagali aktiviranje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito. Zakon bo aktiviran najkasneje do petka.

In kaj se z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb spreminja za begunce iz Ukrajine? Kot j pojasnil Hojs, bodo postopki zaščite poslej tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito.

Po ministrovih podatkih je za mednarodno zaščito v Sloveniji doslej zaprosilo nekaj več kot 300 beguncev iz Ukrajine, približno toliko pa jih vsak dan sicer tudi potuje skozi Slovenijo. Skupaj je od začetka vojne v Ukrajini doslej skozi Slovenijo potovalo 2800 beguncev, njihov cilj so povečini zahodnoevropske države

16.00  Velika Britanija v Franciji vzpostavlja vizumski center za Ukrajince

Britanske oblasti so danes sporočile, da na severu Francije vzpostavljajo vizumski center za ukrajinske begunce. Napoved prihaja v luči vse več kritik na račun britanske vizumske politike glede beguncev iz Ukrajine, ki ji mnogi očitajo pomanjkanje človečnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinci, ki so ta teden prispeli v pristaniško mesto Calais v Rokavskem prelivu v upanju, da bodo odpotovali v Veliko Britanijo, so namesto tega dobili navodilo, naj prošnjo za azil vložijo v Parizu ali Bruslju.

To je povzročilo pritisk na vlado v Londonu, naj v Calaisu ustanovi poseben center za izdajo vizumov, ki bo namenjen ljudem, ki bežijo pred rusko invazijo. Pri tem pa je notranja ministrica Priti Patel povzročila zmedo, ko je v ponedeljek najprej izjavila, da center v Calaisu že deluje, nekaj trenutkov pozneje pa, da še ni vzpostavljen.

Lokalne oblasti regije Pas-de-Calais na severu Francije so danes za AFP povedale, da prošnje za vizume še vedno obravnavajo predvsem na veleposlaništvu Velike Britanije.

Britanska vlada je deležna vse več kritik zaradi nepripravljenosti sprejemanja ukrajinskih beguncev. Obrambni minister Ben Wallace je v današnjem intervjuju za BBC priznal: »Lahko storimo in bomo storili več.« Obenem pa je še vedno zagovarjal prejšnji pristop vlade kot velikodušen, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih, ki jih je v ponedeljek objavilo ministrstvo za notranje zadeve, je država v okviru razširjenega vizumskega programa za družinske člane Ukrajincev, ki živijo v Veliki Britaniji, do zdaj sprejela le 300 beguncev, skupno pa je bilo vloženih 17.700 prošenj za azil.

Kljub temu da je bilo doslej sprejetih razmeroma malo prosilcev, se britanska vlada hvali z vzpostavitvijo prvega vizumskega programa na svetu po invaziji predsednika Putina na Ukrajino.

V nasprotju z Veliko Britanijo pa države EU sprejemajo prosilce za azil iz Ukrajine brez omejitev in brez vizumov. Predsednik vlade Boris Johnson je v ponedeljek poudaril, da je smiselno spremljati, kdo prihaja in kdo ne.

15.25  Bolgarski premier svari, da si ne morejo privoščiti blokade ruske nafte

Bolgarija si ne more privoščiti prepovedi uvoza ruskega plina in nafte v okviru sankcij proti Moskvi zaradi invazije na Ukrajino, je danes posvaril bolgarski premier Kiril Petkov. Bolgarija iz Rusije uvozi 77 odstotkov plina, njena edina naftna rafinerija pa je v lasti ruskega Lukoila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»V celoti podpiramo obstoječe sankcije (proti Rusiji). Sodelujemo z EU, da imajo te sankcije največji učinek, vendar tisto, česar si ne moremo privoščiti, je ustavitev uvoza nafte in ustavitev uvoza plina,« je Petkov dejal novinarjem ob robu zasedanja bolgarskega parlamenta.

Prepričan je, da bi se Bolgarija soočila z velikim izzivom, če bi se EU odločila prepovedati ruski plin in nafto. Dokler nimamo prave diverzifikacije, smo zelo odvisni, je dodal.

Bolgarija se je s tem pridružila Nemčiji in Nizozemski, ki sta v ponedeljek posvarili pred vseevropsko prepovedjo uvoza ruskih energentov, saj je povezava precej odvisna od njih. Voditelji EU se bodo predvidoma na vrhu v četrtek poskušali dogovoriti o zmanjšanju energetske odvisnosti.

14.55  Navalni Ruse poziva k nadaljevanju protivojnih protestov

Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes sodržavljane pozval k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino. Protesti se sicer nadaljujejo kljub številnim aretacijam protestnikov in zagroženim visokim kaznim.

Navalni je na twitterju objavil rezultate spletnih anket, v katerih je sodelovalo 700 Moskovčanov. Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so njegovi sodelavci izvedli štiri kratke spletne ankete, v katerih so ljudi spraševali po njihovih stališčih o vojni v Ukrajini.

Ta so se od prve ankete, izvedene 25. februarja, do zadnje iz 3. marca močno spremenila. Potem ko je v prvi anketi zgolj 29 odstotkov menilo, da je Rusija agresor, jih je bilo v zadnji takšnega mnenja že 53 odstotkov.

V prvi anketi jih je 14 odstotkov krivdo za konflikt pripisovalo Rusiji, 15 odstotkov Ukrajini, 39 pa Zahodu. V anketi 3. marca pa 36 odstotkov Rusiji, sedem Ukrajini in 34 Zahodu, je razvidno iz objav Navalnega.

Ob tem je poudaril, da ne gre za ankete, izvedene po celotni Rusiji, vendar pa vseeno kažejo na spremembe v javnem mnenju. To po njegovih besedah zaznava tudi Kremelj, zaradi česar poskuša »obupano čim prej končati vojno«.

»Protivojni zagon bo v družbi še naprej naraščal, zato se protivojni protesti ne smejo končati pod nobenim pogojem,« je še zapisal Navalni, ki prestaja dvoinpolletno zaporno kazen.

Protivojni protesti v Rusiji se nadaljujejo kljub opozorilom oblasti in nevarnosti zapornih kazni. Da bi še bolj zadušili kritike, so ruske oblasti v zadnjem tednu sprejele zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem tako grozijo denarne kazni in do 15 let zapora.

Od začetka vojne so v Rusiji aretirali več kot 13.500 protivojnih protestnikov, na svoji spletni strani navaja nevladna organizacija OVD-info, ki spremlja aretacije na protestih.

13.56  Evakuacija iz mesta Sumi uspešna

Uspešno poteka evakuacija iz mesta Sumi v osrednjo Poltavo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je namreč na twitterju objavilo videoposnetek, ki prikazuje evakuacijo civilistov v minibusih in avtomobilih.

Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. Poltava v osrednji Ukrajini je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana. Premirje naj bi v mestu Sumi veljalo od 9. do 21. ure po lokalnem času oziroma od 8. do 20. ure po srednjeevropskem času.

Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes ponudil pomoč pri umiku civilistov, je dejal njihov tiskovni predstavnik Ewan Watson in pri tem poudaril, da si močno prizadevajo olajšati dialog med državama.

13.38  Xi v pogovoru s Scholzem in Macronom pozval k zadržanosti glede Ukrajine

Kitajski predsednik Xi Jinping je danes pozval k največji zadržanosti glede Ukrajine. Na videoklicu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je krizo v Ukrajini označil za zelo skrb vzbujajočo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Xi je danes dejal, da bi morali strani vztrajati pri pogajanjih, pri čemer bi morali preseči razhajanja in nadaljevati pogovore, da bodo lahko dosegli rezultate, je poročala kitajska televizija CCTV. »Rad bi pozval k največji zadržanosti za preprečitev ogromne humanitarne krize,« je dodal. Peking se sicer še naprej upira, da bi obsodil invazijo partnerske Rusije na Ukrajino, še poroča AFP.

Tako je Xi trenutne razmere v Ukrajini označil za zelo skrb vzbujajoče, Kitajska pa obžaluje, da je v Evropi znova vojna. Napovedal je še humanitarno pomoč, ki jo bodo poslali v Ukrajino. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian danes ni želel govoriti o upanju, da bi lahko Kitajska s svojim vplivom na Rusijo igrala pomembno vlogo posrednika. Dejal je le, da Kitajska podpira vse napore v smeri mirne rešitve.

13.05  Zelenski pripravljen na dialog z Rusijo glede Donbasa in Krima, ne pa na predajo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pripravljen na dialog z Rusijo glede statusa polotoka Krim in separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, zavrača pa kapitulacijo. »Lahko se pogovarjamo, kako bodo živeli ljudje na teh območjih,« je v ponedeljek zvečer dejal v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC.

»Pripravljen sem na dialog, ne pa na kapitulacijo,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA ter s tem dal vedeti, da ne sprejema neodvisnosti samooklicanih republik Doneck in Lugansk ali ruske pripojitve Krima. Dejal je, da je pomembno, da se upošteva, kako gre tistim ljudem na teh območjih, ki želijo biti del Ukrajine. Po njegovih besedah je to bolj zapleteno kot priznanje.

»To je nov ultimat, nanj pa nismo pripravljeni,« je dejal. Zelenski je sicer znova pozval ruskega kolega Vladimirja Putina na neposredne pogovore o tem. »Putin mora začeti dialog, namesto da živi v informacijskem mehurčku brez kisika,« je dejal. Glede možnosti vstopa Ukrajine v Nato pa je dejal, da Ukrajina ni država, ki bo za to prosila na kolenih. »Zavezništvo se boji spornih vprašanj in soočenja z Rusijo,« je dejal.

13.00  Shell ne bo kupoval ruske nafte in plina

Energetska družba Shell bo opustila dobave ruske nafte in plina, zaprli bodo tudi svojo dejavnost v Rusiji. »Zavedamo se, da naša odločitev prejšnji teden o nakupu ruske surove nafte ni bila prava, za kar nam je žal,« je dejal glavni izvršni direktor Shella Ben van Beurdensaid. Dodal je, da bodo svoje dobavne verige spremenili. Iz Rusije se umikajo tudi druge zahodne energetske družbe.

12.40 Rusi ovirajo evakuacijo iz Mariupola

Ruske sile napadajo evakuacijske poti iz strateko pomembnega Mariupola, ki naj bi civilistom omogočile umik iz napadenega mesta, je na twitterju objavil predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko. »Osem tovornjakov in 30 avtobusov je že prispelo v Mariupol, da bi dostavilo humanitarno pomoč in evakuiralo civiliste v Zaporožje. Pritisk na Rusijo se mora okrepiti, da se bo držala zavez,« je dejal, poroča Reuters.

»Sovražnik je napadel humanitarni koridor,« je ukrajinsko obrambno ministrstvo objavilo na Facebooku in dodalo, da ruska vojska »otrokom, ženskam in starejšim ni dovolila zapustiti mesta. Takšna dejanja niso nič drugega kot genocid,« so zapisali. 

Mariupol sicer že več dni oblegajo pripadniki ruske vojske. Zaradi bližine polotoka Krim, ki ga nadzoruje Rusija, in regije Donbas, kjer imajo sedež ruski separatisti, gre za ključno strateško lokacijo. Poskusi evakuacije civilistov iz mesta so bili v zadnjih dneh večkrat neuspešni, Kijev in Moskva pa sta za neuspehe krivila drug drugega.

12.25 EU z novim paketom sankcij proti Rusiji in Belorusiji

Evropska komisija pripravlja nov paket sankcij proti Rusiji in Belorusiji, ki bodo prizadele predvsem ruske oligarhe in politike ter tri beloruske banke, poroča Reuters. Osnutek ukrepov, ki naj bi bil danes že pripravljen, predvideva izključitev treh beloruskih bank iz sistema swift ter vključitev dodatnih ruskih oligarhov in odvetnikov na črni seznam. Ukrepi naj bi vključevali tudi prepoved izvoza programske opreme iz EU v Rusijo ter nadzor nad uporabo kriptovalut, s katero se želijo v sankcioniranih državah ogniti evropskim ukrepom.

11.27 Število beguncev, ki so prebegnili iz Ukrajine, preseglo dva milijona

Ukrajino je zapustilo že več kot dva milijona beguncev, je po poročanju Reutersa danes objavil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce UNHCR. »Danes je število beguncev iz Ukrajine doseglo dva milijona,« je tvitnil komisar Filippo Grandi. 

Iz Ukrajine je v sosednje države pobegnilo 2.011.312 ljudi, je objavil UNHCR. Poljska jih je sprejela več kot polovico. Današnji podatki kažejo, da jih je v zadnjih 13 dneh v državo prešlo 1,2 milijona. Madžarska je sprejela okoli 191.350 ljudi, Slovaška 140.745, sama Rusija pa je iz Ukrajine okoli 99.300 ljudi. Po podatkih, zbranih do nedelje, sta Moldavija in Romunija sprejeli vsaka po več kot 82.000 beguncev, medtem ko se je več kot 210.000 beguncev preselilo v druge evropske države.

Za primerjavo, vojne na območju nekdanje Jugoslavije so povzročile okoli dva do tri milijone beguncev, a v mnogo širšem časovnem okviru okoli osem let od začetka vojne na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini do vojne na Kosovu. Gre za najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po koncu druge svetovne vojne.

10.36  Bivši ukrajinski predsednik Janukovič poziva Zelenskega k predaji

Bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes trenutnega predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega pozval, naj se preda v vojni proti Rusiji. Pozval ga je še, naj sklene mirovni dogovor za vsako ceno, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Vi osebno ste zavezani, da končate prelivanje krvi in za vsako ceno sklenete mirovnim dogovor,« je proruski Janukovič sporočil v izjavi, ki jo je objavila ruska tiskovna agencija Ria Novosti.

»To pričakujejo Ukrajinci, Donbas in Rusija,« je še poudari bivši ukrajinski predsednik. Dodal je, da bi po njegovem prepričanju tak korak pozdravili tudi partnerji na Zahodu. Zelenski je leta 2019 zmagal na predsedniških volitvah, ker je obljubil končanje konflikta v državi, je še zapisal Janukovič. »Lahko bi bili predsednik miru, ampak to se ni zgodilo. Sanjate verjetno o tem, da bi postali pravi junak. Ampak junaštva se ne more zaigrati, ne gre za to, da se bori do zadnjega Ukrajinca. Gre za samožrtvovanje, da se gre v zmagi prek svojega ponosa in ambicij, da se reši življenja ljudi,« je dodal.

Janukoviča so leta 2014 s položaja odnesle prozahodne demonstracije. Od takrat živi 71-letnik v Rusiji, v domovini pa so ga v odsotnosti obsodili na 13 let zapora zaradi izdaje države. Ukrajinski mediji so v zadnjih dneh večkrat poročali, da Kremelj menda poskuša na čelo Ukrajine znova nastaviti Janukoviča.

9.38 Evakuacija civilistov je stekla v Irpinu in Sumiju

Ukrajina je potrdila, da so začeli evakuirati civiliste iz severovzhodnega mesta Sumi in mesta Irpin v bližini prestolnice Kijev, piše Reuters. Sklicuje se na sporočilo ukrajinskih uradnikov.

9.15 Vladni predstavniki na sestanku o dobavah naftnih derivatov

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom in ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem včeraj v večernih urah opravil sestanek z vodilnimi v Petrolu, MOL in OMV o zalogah in dobavah naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter o ukrepih za nemoteno preskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Ruske federacije.

Janša zatrjuje, da ima Slovenija dovolj zalog naftnih derivatov. Poleg tega bo vlada v primeru radikalne rasti maloprodajnih cen sprejela dodatne ukrepe za ublažitev. Kakšne, sporočilo vladnega urada za komuniciranje ne navaja.

8.43 Rusko obrambno ministrstvo objavilo, da so nekateri humanitarni koridorji odprti

V Ukrajini so vzpostavljeni humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Černigova, Sumija, Harkova in Mariupola, piše Reuters, ki se sklicuje na objavo ruskega obrambnega ministrstva. To je v javnost posredovala agencija Interfax in prav tako sporočilo ministrstva, da je ruska stran ob 8. uri po srednjeevropskem času (10. uri po lokalnem) prekinila ogenj.

8.05 Ukrajinski minister: Škode na ukrajinski infrastrukturi za več milijard evrov

Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal za današnjo izdajo spletnega časnika Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča.

Pri tem je minister Kubrakov izrazil prepričanje, da bo mogoče s pomočjo iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih, povzema nemška tiskovna agencija DPA. »Ta vojna ni samo naša. Ukrajina brani interese celotnega civiliziranega sveta,« je še dejal ukrajinski minister za infrastrukturo.

8.05 Gazprom še naprej izvaža nafto čez Ukrajino v nespremenjenem obsegu

Ruski naftni gigant Gazprom še naprej izvaža nafto čez Ukrajino v enakem obsegu, 109,5 milijona kubičnih metrov na dan, piše Reuters, ki se sklicuje na rusko novinarsko agencijo RIA.

7.40 Putin v izjavi, ki so jo objavili ob mednarodnem dnevu žensk, zatrdil, da se v Ukrajini borijo samo profesionalni vojaki

Ruski predsednik Vladimir Putin je znova zatrdil, da v vojni v Ukrajini ne sodelujejo ruski naborniki ali rezervisti, temveč le profesionalni vojaki. Medtem v Pentagonu trdijo, da Moskva za boje v Ukrajini novači Sirce in druge tuje borce.

Putin je v izjavi, ki so jo v Kremlju objavili ob mednarodnem dnevu žensk, zatrdil, da se v Ukrajini borijo samo profesionalni vojaki, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Dodal je, da razume skrbi mater in žena ter drugih sorodnikov vojakov, ki so v Ukrajini. »Lahko ste ponosni nanje,« je dejal. Znova je izjavil, da tudi v prihodnje v vojno ne nameravajo vpoklicati rezervistov.

V ameriškem obrambnem ministrstvu pa medtem pravijo, da si Putin prizadeva za sodelovanje v bojih v Ukrajini pridobiti tuje borce, zlasti iz Sirije, ki naj bi sodelovali v urbanih bojih v Kijevu in drugih mestih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da je nekaj tujih plačancev že v Ukrajini, vendar pa ni jasno, kako uspešna je Rusija pri novačenju tujcev. V bojih v Ukrajini na ruski strani sodelujejo tudi Čečeni.

Borci iz tujine sodelujejo tudi na ukrajinski strani. Po navedbah zunanjega ministra Dmitra Kulebe je menda v državo prišlo okoli 20.000 ljudi, ki so se pripravljeni boriti za Ukrajino, poroča AFP.

7.38 Več mrtvih v napadu na ukrajinski Sumi

V zračnem napadu na mesto Sumi na vzhodu Ukrajine je po navedbah lokalnih oblasti umrlo več kot deset civilistov, med njimi tudi otrok. V spopadih z rusko vojsko so umrli tudi najmanj štirje ukrajinski vojaki, so po poročanju nemške tiskovne agencija DPA sporočile lokalne oblasti.

»V nekaterih delih mesta so bombardirali stanovanjske stavbe. Celo v središču mesta je bilo uničenih več hiš,« je v noči na danes po poročanju nemške tiskovne agencija dpa sporočil predstavnik lokalnih oblasti Dmitro Šivicki. Tudi reševalci so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdili, da so ruska letala napadala stanovanjske zgradbe, številne so uničene.

Reševalci so v ruševinah našli 21 trupel civilistov, od tega dveh otrok. Eno žensko so iz ruševin potegnili živo. Šivicki je še povedal, da so v bojih z rusko vojsko umrli tudi štirje ukrajinski vojaki. 

Navedb ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

7.18 V Varnostnem svetu ZN pozivi Rusiji, naj omogoči varen umik civilistov in dostavo humanitarne pomoči

Članice varnostnega sveta Združenih narodov so v ponedeljek skupaj s predstavniki agencij ZN pozivali Rusijo, naj ne ovira civilistov, ki se želijo umakniti z območja spopadov v Ukrajini, in naj omogoči nemoteno dostavo humanitarne pomoči v Ukrajino, kjer se je pred skoraj dvema tednoma začel ruski napad na nekdanjo sovjetsko republiko.

Ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas Greenfield je Rusijo pozvala, naj spoštuje časovno zavezujoče humanitarne koridorje na dogovorjenih lokacijah in pozvala k vzpostavitvi sistema, ki bo pomagal pri premikanju humanitarnih konvojev s hrano, zdravili in drugimi potrebščinami.

Države, ki so obljubile skupaj 1,5 milijarde ameriških dolarjev vredno humanitarno pomoč, je pozvala, naj to pomoč hitro uresničijo, saj se bodo potrebe samo še večale, dokler se bo nadaljeval ruski napad na Ukrajino.

Ruskega predsednika Vladimirja Putina je obtožila, da ima okruten načrt za Ukrajino, in zatrdila, da se Ukrajinci ne bodo predali. Dejala je, da bodo ZDA stale Ukrajincem ob strani, Putin pa je po njenih besedah očitno pripravljen žrtvovati več tisoč ruskih vojakov za svoje osebne ambicije.

Izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell je v VS ZN dejala, da je od začetka ruske invazije v Ukrajini umrlo najmanj 27 otrok, 42 pa je ranjenih. Številni drugi so resno travmatizirani. Dejala je, da so tarča napadov tudi dijaški domovi, šole, sirotišnice in bolnišnice, kakor tudi objekti za vodo in sanitarije.

3.10 Ukrajinski zunanji minister namerava predlagati srečanje Putina in Zelenskega

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v četrtek v Turčiji predlagal srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

»Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve,« je dejal Kuleba.

Zelenski je sicer že večkrat predlagal srečanje in pogovor s Putinom, preden se je ruski predsednik odločil za napad na Ukrajino. Zelenski ga je klical v Kremelj tudi tik pred invazijo, vendar se Putin ni odzval na klic.

3.02 Ukrajinci naj bi ubili ruskega generala Gerasimova

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da je bil v bojih okrog Harkova ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, sicer veteran bojev v Čečeniji in Siriji. Leta 2014 je sodeloval tudi v ruski okupaciji polotoka Krim.

Rusija novice še ni komentirala, če je resnična, pa je to drugi ruski general, ki ga je doletela smrt med napadom na Ukrajino. Prvi je bil general Andrej Suhovecki, poveljnik ruske 7. zračne divizije, ki je bil prav tako veteran bojev v Siriji.

1.43 Ruski veleposlanik pri ZN napovedal prekinitev ognja za odprtje humanitarnih koridorjev

Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je ob koncu zasedanja varnostnega sveta o Ukrajini dejal, da bo Rusija danes ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času prekinila sovražnosti in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilnega prebivalstva mest Kijev, Černigov, Sumi in Mariupol.

Nebenzija je pri tem zagotovil, da Ukrajincev ne bodo silili, da gredo v Rusijo. »Ponujena je evakuacija do mest zahodno od Kijeva in na koncu se bodo ljudje sami odločili, kam želijo biti evakuirani,« je dejal Rus.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je skoraj sočasno na ukrajinski televiziji dejal, da je Ukrajina namesto humanitarnih koridorjev od Rusije dobila v ponedeljek tanke, rakete in mine. »Minirali so celo ceste, ki so bile dogovorjene poti za dostavo hrane in zdravil otrokom v Mariupolu,« je dejal Zelenski, ki ostaja v Kijevu med bojem proti okupatorju.

1.14 V ameriškem kongresu dosegli dogovor o embargu na uvoz ruske nafte in plina

Vodilni predstavniki demokratske in republikanske stranke so v ponedeljek dosegli dogovor o potrditvi predloga zakona za embargo na uvoz ruske nafte in plina ter za ukinitev statusa stalne normalne trgovinske partnerice za Rusijo, poročajo ameriški mediji na podlagi neimenovanih zaupnih virov v kongresu. Vlada predsednika ZDA Josepha Bidna še ni sprejela odločitev za naftni embargo zaradi napada na Ukrajino in se o tem posvetuje z zavezniki. V primeru potrditve predloga zakona ga bo moral Biden podpisati, preden bo začel veljati.

Nemčija se uvozu ruskega plina noče odpovedati, Biden pa je bil doslej zadržan, ker bo prepoved uvoza nafte pomenila povišanje cen bencina v ZDA, čeprav iz Rusije ne uvozijo veliko. Ukinitev statusa normalne trgovinske partnerice za Rusijo pa bo dejansko pomenila konec ruskega izvoza v ZDA, saj se bodo carine krepko povišale.

00.30 EU o pomoči beguncem iz Ukrajine in odpravi odvisnosti od ruske energije

Evropski parlament bo danes v Strasbourgu razpravljal o pomoči vse večjemu številu beguncev, ki iz Ukrajine bežijo pred rusko invazijo, prizadevanja za pomoč beguncem pa bo predstavila tudi evropska komisija. V luči vojne v Ukrajini bo komisija predstavila tudi sveženj predlogov za odpravo odvisnosti od ruskega plina in nafte.

Predlogi evropske komisije, s katerimi bi EU odpravila odvisnost od ruske energije, bodo vključevali prizadevanja za diverzifikacijo dobave, krepitev naložb v obnovljive vire energije ter pospešeno izvajanje evropskega zelenega načrta ter zaščito potrošnikov in podjetij.

Evropski parlament bo na zasedanju, na katerem bo glavna tema vojna v Ukrajini, danes razpravljal o valu beguncev, ki pred rusko agresijo bežijo iz države. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce je iz Ukrajine zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi. V Evropo pa bi jih, če se bodo napadi iz Rusije nadaljevali, lahko vstopilo do pet milijonov, je v ponedeljek opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.