Proruska oblast v Zaporožju napovedala referendum o priključitvi Rusiji

19.32 Proruske oblasti v Zaporožju napovedujejo referendum o priključitvi Rusiji

Proruske oblasti v okupirani ukrajinski regiji Zaporožje so danes sporočile, da nameravajo jeseni izvesti referendum o priključitvi k Rusiji. Ruske sile, ki trenutno nadzorujejo približno 70 odstotkov regije, imajo sedež v Melitopolu, medtem ko Kijev še vedno nadzoruje regijsko prestolnico Zaporožje, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

»Referendum bomo organizirali letos jeseni,« je danes sporočil vodja proruskih oblasti v regiji Jevgenij Balicki in dodal, da je prejel številne prošnje delovne sile, sindikalnih organizacij in javnih aktivistov, ki so zahtevali, da se čim prej določi status regije. Na podlagi pogovora z njimi so oblasti ugotovile, da si želijo postati del Rusije, navaja Tass. »Želimo se pridružiti Rusiji kot regija Zaporožje,« je Balicki izjavil na novinarski konferenci, ki jo je organiziralo rusko obrambno ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je poudaril, da bo referendum transparenten.

Konec junija so proruske oblasti v regiji Herson prav tako napovedale jesensko izvedbo referenduma o priključitvi k Rusiji. Tako regija Herson kot Zaporožje sta pod ruskim nadzorom že od prvih tednov vojne v Ukrajini. Moskva tam nadaljuje s kampanjo rusifikacije in prebivalcem izdaja ruske potne liste ter uvaja avtobusne in železniške prevoze med regijama in leta 2014 anektiranim polotokom Krim. Tudi na Krimu je bil pred osmimi leti izveden referendum, vendar velika večina mednarodne skupnosti ni priznala njegovih rezultatov, ki so govorili v prid priključitve polotoka Rusiji.

17.00 Zelenski v Haagu pozval k ustanovitvi sodišča za vojne zločine v Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnji konferenci v Haagu, posvečeni domnevnim vojnim zločinom v Ukrajini, pozval k ustanovitvi posebnega sodišča. Namen konference je bil doseči dogovor, da zločini, storjeni med vojno v Ukrajini, ne bodo ostali nekaznovani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obstoječe pravosodne institucije ne morejo privesti vseh krivcev pred sodišče. Za to je potrebno posebno sodišče, ki bo obravnavalo zločin ruske agresije na Ukrajino, je zbranim prek video povezave povedal Zelenski, ki verjame, da bi takšno sodišče pravično in zakonito kaznovalo tiste, ki so »sprožili serijo katastrof« v njegovi domovini. K ustanovitvi takšnega sodišča je pozval tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Zelenski je v Haagu prek video povezave spregovoril nekaj ur po ruskem napadu na mesto Vinica v osrednji Ukrajini, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi tudi en otrok. Medtem ko govorimo, otroci, ženske in moški živijo v strahu, je zbranim na konferenci dejal glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan.

Pravo ne more biti gledalec, je dodal tožilec in mednarodno skupnost pozval, naj se odločno zavzame za pregon vojnih zločinov v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

ICC je lastno preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini sprožil že marca. Po navedbah evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa je bilo do sedaj sproženih 20.000 preiskav v zvezi z vojnimi zločini med vojno v Ukrajini. Ruska stran je doslej zanikala vse obtožbe, vključno z obstreljevanjem civilistov, hitrimi usmrtitvami in posilstvi, navaja AFP.

Namen ICC je sicer delovanje v skrajni sili v primeru hudih obtožb, kot so genocid, zločini proti človečnosti, vojni zločini ali agresija ene države na drugo, in kadar države same ne morejo ali nočejo izvesti pregona odgovornih.

Vendar pa ICC ne more preganjati odgovornih za kaznivo dejanje vojaške agresije, če država ni ratificirala rimskega statuta, česar pa nista storili ne Rusija ne Ukrajina. Potreben je močan ukrajinski pravosodni sistem, je še dejal Reynders.

Konferenco v Haagu so skupaj sklicali Evropska komisija, nizozemsko zunanje ministrstvo in urad tožilca ICC, udeležilo pa se je je več kot 30 ministrov in tožilcev iz Evrope in drugih zahodnih držav, še navaja dpa.

14.05  V napadu v osrednji Ukrajini ubitih najmanj 12 ljudi

Rusko obstreljevanje mesta Vinica v osrednji Ukrajini je zahtevalo najmanj 12 smrtnih žrtev, še 25 ljudi pa je ranjenih, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Med mrtvimi je tudi en otrok, napad pa je povzročil velik požar, s katerim se bori več deset pripadnikov reševalnih služb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija vsak dan ubija civiliste, ukrajinske otroke, izvaja zračne napade na civilne objekte, kjer ni vojaških ciljev. Kaj je to, če ne odkrito teroristično dejanje? je v odzivu na napad prek družabnih omrežij sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

S požarom, ki je izbruhnil po obstreljevanju, se bojuje 90 pripadnikov reševalnih služb. Napad se je zgodil v času, ko se zunanji in pravosodni ministri pripravljajo na konferenco v nizozemskem Haagu, kjer bodo razpravljali o domnevnih ruskih vojnih zločinih.

Zelenski, ki je sam že prej pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za vojne zločine, naj bi se srečanja udeležil virtualno, na konferenci pa bo prisoten tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

Osrednja Ukrajina je sicer v zadnjih mesecih veljala za relativno varno območje, vsaj v primerjavi z Donbasom na vzhodu. Mesto Vinica z okoli 660.000 prebivalci leži približno 250 kilometrov jugovzhodno od ukrajinske prestolnice Kijev.

Medtem na jugu države v regiji Herson, ki je pod nadzorom Rusije, še vedno potekajo ukrajinski protinapadi. Kijev je o tem brez podrobnih pojasnil dejal, da tamkajšnji prebivalci poročajo o povečanju količine opreme in števila ruskih vojakov.

Z ruske strani pa so sporočili, da se na vzhodu Ukrajine proruske enote približujejo svoji naslednji tarči, mestecu Siversk. Siversk je pod našim operativnim nadzorom, kar pomeni, da lahko sovražnika z usmerjenim ognjem zadenemo na celotnem območju, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass dejal predstavnik proruskih sil Danil Bezsonov, navaja AFP.

14.00  Daleč od mirovnih pogajanj

Še vedno odmeva sredino srečanje ukrajinske in ruske delegacije v Istanbulu glede izvoza žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Rečeno je bilo, da je bil dosežen določen napredek v pogovorih glede izvoza žita, vendar pa da so mirovna pogajanja kot taka še precej daleč.

Uspeh te zgodbe ni potreben le za našo državo, ampak tudi – brez pretiravanja – za ves svet, je v sredo v svojem večernem nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pri čemer je imel bržkone v mislih pomembno globalno vlogo svoje domovine pri dobavi žita, še navaja AFP.

13.00  Ministri za okolje tudi o okoljskih posledicah vojne v Ukrajini

Ministri za okolje držav članic EU se v okviru češkega predsedovanja Svetu EU v sredo in danes sestajajo na neformalnem srečanju v Pragi. Srečanja se udeležuje tudi slovenski minister Uroš Brežan, beseda pa med drugim teče o okoljskih posledicah vojne v Ukrajini.

Razpravi o posledicah vojne v Ukrajini na okolje se je v sredo pridružil tudi ukrajinski minister za okolje Ruslan Strilets, so danes sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Ukrajinski minister je orisal dolgoročne okoljske posledice ruske vojaške agresije, uničeno okoljsko in vodno infrastrukturo, onesnažen zrak zaradi goreče infrastrukture, uhajanje škodljivih kemikalij v podtalnico in posledično širjenje nalezljivih bolezni kot tudi skrbi glede jedrske varnosti.

V luči nedavne donatorske konference v Luganu v Švici so ministri za okolje izrazili solidarnost s prebivalci Ukrajine in podali jasno podporo za takojšnje ukrepanje za naslovitev okoljskih posledic vojne. Prvi korak je pridružitev Ukrajine evropskemu finančnemu mehanizmu Life, ki je namenjen financiranju okoljskih in podnebnih ukrepov, sledili bodo številni drugi.

Tudi minister Brežan je potrdil, da bo Slovenija še naprej nudila pomoč in podporo Ukrajini na različnih ravneh.

11.00  Ovse izrazil zaskrbljenost glede ruskih filtracijskih centrov

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je danes objavila poročilo, v katerem je izrazila resno zaskrbljenost zaradi domnevnega slabega ravnanja z več deset tisoč Ukrajinci, ki naj bi bili pridržani v filtracijskih centrih, ki jih je v Ukrajini vzpostavila Rusija. Mnogi preprosto izginejo, nekateri pa so deportirani v Rusijo.

Obstajajo poročila, ki nakazujejo, da so ljudje v takšnih centrih podvrženi agresivnim zaslišanjem in ponižujočim telesnim preiskavam, je zapisano v 115-stranskem poročilu Ovseja.

Poročilo opozarja, da tisti, za katere je bilo ugotovljeno, da so sodelovali z ukrajinskimi oblastmi, pogosto preprosto izginejo, nekateri pa so menda premeščeni na ozemlja pod ruskim nadzorom, kjer so pridržani ali celo umorjeni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah Kijeva in humanitarnih organizacij je bilo v te centre v separatistični regiji Doneck na vzhodu Ukrajine pripeljanih več deset tisoč civilistov, ki jih nato deportirajo v Rusijo. Tam zabeležijo njihove osebne podatke, jim odvzamejo prstne odtise in kopirajo njihove osebne izkaznice. Po besedah ukrajinskega veleposlanika pri Ovseju Jevgenija Cimbaljuka je na ozemljih, ki jih zaseda Rusija, približno 20 takšnih objektov.

Prav tako poročilo navaja, da so bili med spopadi večkrat dokumentirani ciljno usmerjeni poboji, posilstva, ugrabitve in množične deportacije civilistov. Poročilo temelji na misiji treh strokovnjakov, ki jih je imenoval Ovse in so od 1. aprila do 25. junija spremljali vojno v Ukrajini. To je bila druga tovrstna misija Ovseja, prva pa je pokrivala obdobje od začetka invazije 24. februarja do 1. aprila.

Obe misiji sta opazili hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, zlasti v mestih Buča in Irpin, in pri tem opozorili, da znaki mučenja in slabega ravnanja na truplih ubitih civilistov prav tako kažejo na neupoštevanje načel človečnosti.

10.00  Ukrajina lobira pri ZDA za rakete daljšega dosega

Ukrajinska vlada si prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme himars, je v sredo potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski. Trenutno ima Kijev za raketni sistem himars na voljo zgolj rakete z dometom 70 kilometrov, čeprav so na voljo tudi izstrelki z dometom od 300 do 500 kilometrov.

Poziv k dobavi raket daljšega dosega je pomemben, saj bi se s tem v dosegu ukrajinskih sil znašel tudi krimski most, ki povezuje celinsko Rusijo s priključenim ukrajinskim polotokom Krim. Most je namreč od frontne črte oddaljen približno 260 kilometrov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je govorice o načrtih ukrajinske vojske, da bi napadli most na Krim, ki ga je zgradila Rusija, označil za »teror«, vendar je pri tem poudaril tudi, da je most pred takšnimi napadi dovolj zaščiten.

Povpraševanje po raketah daljšega dosega je povzročilo zaskrbljenost tudi v ZDA, saj se bojijo, da bi ukrajinske sile lahko uporabile ameriško orožje za napade na cilje na ruskem ozemlju, kar pa bi lahko povzročilo nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami se medtem nadaljujejo. Ruske sile so po sredinem obstreljevanju tudi danes napadle več objektov v južnem mestu Mikolajev, je prek aplikacije telegram sporočil župan Oleksandr Senkevič. Dodal je, da na terenu že posredujejo reševalne ekipe.

V regiji Donbas na vzhodu Ukrajine so ruski izstrelki zadeli industrijsko cono v mestu Kramatorsk, v nekaterih delih mesta pa je bila prekinjena preskrba z električno energijo, je na družbenem omrežju facebook zapisal tamkajšnji župan Oleksandr Hončarenko.

Ruski mediji so po navedbah Reutersa poročali tudi, da so ukrajinske oborožene sile izvedle nov zračni napad na strateško pomembnem območju regije Herson na jugu države, ki je v rokah Rusije in jo Kijev želi ponovno zavzeti. Informacij s terena sicer ni mogoče neodvisno preveriti.