21.00 Ruskemu opozicijskemu politiku odrejen predkazenski pripor

Rusko sodišče je opozicijskemu politiku Vladimirju Kara-Murzi odredilo predkazenski pripor zaradi domnevnega širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini, je sporočil njegov odvetnik, poroča francoska tiskovna agencija AFP.  40-letni Vladimir Kaza-Murza se je še pred današnjo odločitvijo nahajal v zaporu, potem ko mu je sodišče pred desetimi dnevi prisodilo 15 dni zaporne kazni zaradi upiranja državnem oblastem.

Po novi kazenski zakonodaji, ki je v Rusiji stopila v veljavo v začetku marca, je za širjenje domnevno lažnih novic o ruskih vojaških silah predvidena zaporna kazen do 15 let. V skladu z novo zakonodajo je že raba besed vojna ali invazija za opisovanje dogajanja v Ukrajini dovolj, da si prislužite obtožnico. Po poročanju AFP je nekdanji novinar Kaza-Murza v preteklih tednih prek družbenih omrežij javno kritiziral rusko vojaško posredovanje v Ukrajini.

Vas Gusarovka. FOTO: Anatolii Stepanov/AFP

17.30 Pogovori med Ukrajino in Rusijo so zastali

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes dejal, da so pogajanja o končanju konflikta v Ukrajini zastala, za kar je obtožil ukrajinsko stran. Zunanji minister Rusije je ob tem dejal, da je pod vtisom, da ukrajinske oblasti sploh nočejo nadaljevati s pogovori, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Lavrov je po srečanju s kazahstanskim zunanjim ministrom v Moskvi dejal, da Rusija že okoli pet dni ni prejela odgovora glede njihovega zadnjega predloga. Glavni pogajalec ruske strani Vladimir Medinski je sicer dejal, da se je danes pogovarjal s predstavniki Ukrajine. Pogajanja med sprtima stranema so doslej obrodila le malo sadov.

15.25  Rusija pripravljena na prekinitev ognja v Mariupolju

Rusko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je pripravljeno na humanitarno premirje na območju jeklarne Azovstal v Mariupolju pod pogojem, da se tamkajšnje ukrajinske sile predajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi navedlo, da se premirje lahko začne z »dvigom belih zastav« na območju jeklarne, ki velja za zadnje oporišče ukrajinskih sil v tem pristaniškem mestu.

Ministrstvo zagotavlja, da bo v tem primeru omogočen varen izhod stotinam civilistom, ki se skupaj z ukrajinskimi vojaki zadržujejo na obleganem območju. Obrambno ministrstvo v izjavi obljublja, da bodo civilisti prosto izbirali, ali želijo biti pospremljeni na območja pod nadzorom ukrajinskih ali ruskih sil, predanim ukrajinskim vojakom pa zagotavlja preživetje.

Ruski borci pred gorečim poslopjem tovarne Azovstal. FOTO:  Chingis Kondarov/Reuters

14.10  Michel pozval Putina k vzpostavitvi humanitarnega koridorja iz Mariupolja

Predsednik evropskega sveta Charles Michel je v današnjem telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev iz ukrajinskega Mariupolja in drugih obleganih mest.

»Odločno sem pozval k takojšnji zagotovitvi humanitarnega dostopa in varnega odhoda iz Mariupolja in drugih obleganih mest, še posebej zaradi pravoslavne velike noči,« je po pogovoru na twitterju zapisal Michel. Viri pri EU so pri tem pojasnili, da se je predsednik evropskega sveta v dopoldanskem pogovoru zavzel za humanitarno prekinitev ognja v času velike noči.

13.58  Britanski premier: Vojna v Ukrajini bi lahko trajala do konca leta 2023

Predsednik vlade Združenega kraljestva Boris Johnson je danes v New Delhiju dejal, da bi vojna v Ukrajini zaradi odločnega odpora proti ruski invaziji lahko trajala do konca leta 2023, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Johnson je to stališče podelil v odgovoru na novinarsko vprašanje med dvodnevnim delovnim obiskom Indije, kjer so ga novinarji vprašali, ali se strinja z oceno obrambnih obveščevalcev, da bi se vojna v Ukrajini lahko vlekla do konca prihodnjega leta. Johnson je nadalje dejal, da meni, da je ruski predsednik Vladimir Putin z invazijo na Ukrajino napravil katastrofalen spodrsljaj. Britanski premier je napovedal še, da bo prihodnji teden britansko veleposlaništvo v Kijevu znova odprlo vrata.

Zelenski med včerajšnjim nagovorom portugalskega parlamenta. FOTO: Patricia de Melo Moreira/AFP

13.10  Vatikan odpovedal srečanje papeža in ruskega patriarha Kirila

Vatikan je odpovedal junija v Jeruzalemu načrtovano srečanje papeža Frančiška in patriarha ruske pravoslavne cerkve Kirila. Odnosi s patriarhom so sicer dobri, a Vatikan je moral srečanje odpovedati, je za argentinski časnik La Nacion dejal papež. Po oceni vatikanske diplomacije bi namreč srečanje v trenutnih razmerah lahko povzročilo veliko zmede.

Že pred tem so zakrožile govorice, da naj bi se Frančišek in Kiril sestala junija v Jeruzalemu, kamor bi papež čez Jordanijo pripotoval med svojim obiskom v Libanonu. Šlo bi za drugo srečanje med njima po zgodovinskem prvem srečanju leta 2016 na Kubi.

12.40  ZN: V Ukrajini vse več dokazov o ruskih vojnih zločinih

Združeni narodi so danes obtožili rusko vojsko, da je od začetka invazije v Ukrajini zagrešila vojne zločine, in opozorili, da so bila poteptana načela humanitarnega prava. Inšpektorji ZN so v ukrajinskem mestu Buča na obrobju Kijeva potrdili poboje 50 civilistov, so sporočili v uradu visokega komisariata ZN za človekove pravice.

Po podatkih urada ZN za človekove pravice je v Ukrajini vse več dokazov o vojnih zločinih. Ruske sile so brez razlikovanja obstreljevale in bombardirale naseljena območja, pri čemer so ubijale civiliste ter uničevale bolnišnice, šole in drugo civilno infrastrukturo, je danes sporočil urad visoke komisarke za človekove pravice Michelle Bachelet.

Po podatkih urada ZN za človekove pravice je v Ukrajini vse več dokazov o vojnih zločinih. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters

12.00  Rusija si prizadeva za popoln nadzor nad Donbasom in jugom Ukrajine

Ruska vojska si bo prizadevala prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, je danes dejal visok ruski general Rustam Minekajev. S tem bi po njegovih besedah vzpostavili kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim. Na vzhodu Ukrajine, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo, se medtem nadaljuje intenzivno obstreljevanje.

»Od začetka druge faze posebne operacije (...) je ena izmed nalog ruske vojske vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino,« je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal generalmajor Minekajev.

10.35  WHO: Tretjina ukrajinskih kroničnih bolnikov brez dostopa do zdravstva

Po dveh mesecih vojne v Ukrajini nova raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) priča o uničujoči humanitarni in zdravstveni krizi ter hudih izzivih, s katerimi se sooča ukrajinski zdravstveni sistem. Vsako tretje gospodinjstvo, v katerem živi vsaj ena oseba s kronično boleznijo, nima dostopa do zdravil in oskrbe.

Rezultati raziskave zdravstvenih potreb v Ukrajini, ki jo WHO kontinuirano izvaja v sodelovanju s podjetjem Premise, kažejo, da v vsakem tretjem od tisoč sodelujočih gospodinjstev, v katerih živi vsaj en kronični bolnik, poročajo o težavah pri dostopu do oskrbe, je danes sporočila WHO.

Raziskava je pokazala tudi, da imata dve od petih gospodinjstev vsaj enega člana s kronično boleznijo, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ali rak. Manj kot tretjina anketirancev je v zadnjem času iskala zdravstvene storitve, od tega jih je 39 odstotkov kot glavni razlog navedlo varnostne razmere, 27 odstotkov pa jih je poročalo, da na njihovem območju bivanja zdravstvene storitve sploh niso na voljo.

Vsako tretje gospodinjstvo, v katerem živi vsaj ena oseba s kronično boleznijo, nima dostopa do zdravil in oskrbe. FOTO: Aleksey Filippov/AFP

9.50 V Ukrajini danes brez humanitarnih koridorjev

V Ukrajini danes ne bodo poskušali vzpostavljati humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, ker so razmere na cestah preveč nevarne, je sporočila namestnica premiera Irina Vereščuk. Vse, ki čakajo na umik, je pozvala, naj bodo potrpežljivi in naj vztrajajo.

»Zaradi nevarnosti na cestah danes, 22. aprila, ne bo humanitarnih koridorjev,« je Vereščukova sporočila prek omrežja telegram.

V četrtek so s tremi avtobusi iz opustošenega mesta Mariupolj odpeljali 79 ljudi, večinoma žensk. 225 kilometrov dolga pot v Zaporožje, ki bi v običajnih razmerah trajala okrog tri ure, je tokrat vzela več kot 24 ur, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

9.40  Zelenski: Rusija v dveh okupiranih regijah načrtuje referendum o neodvisnosti

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da namerava »ponarediti« referendum o neodvisnosti v regijah Herson in Zaporožje. Prebivalce zasedenih območij je v četrtek zvečer v sporočilu pozval, naj ruskim silam ne posredujejo nobenih osebnih podatkov, ker bi jih lahko Moskva uporabila za ponarejanje izida referenduma.

»To vam ne bo pomagalo. To je namenjeno samo ponarejanju tako imenovanega referenduma o neodvisnosti na vaši zemlji, če bo iz Moskve prišel ukaz za izvedbo takšnega spektakla,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril ukrajinski voditelj. »Nobena ljudska republika Herson ne bo uspela,« je opozoril Zelenski. »Če si nekdo želi priključitve, lahko to privede le do novih močnih sankcij proti Rusiji,« je še dodal.

Kijev je že v začetku marca obtožil Moskvo, da v Hersonu načrtuje referendum, podoben tistemu na Krimu leta 2014, na katerem se je večina prebivalcev odločila za priključitev k Ruski federaciji. Ukrajinska vlada in Zahod sta referendum na Krimu, ki je potekal po ruskem prevzemu polotoka, obsodila in označila za nezakonitega.

8.28  Ukrajina zavrača ruske trditve o padcu Mariupolja

Opustošeno mesto Mariupolj se kljub ruskim trditvam, da so ga zavzeli, še naprej upira, je danes zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Sporočil je tudi, da je Rusija zavrnila predlog prekinitve ognja za pravoslavne velikonočne praznike. Na vzhodu Ukrajine se medtem glede na navedbe ukrajinske vojske spopadi zaostrujejo.

Rusija je včeraj naznanila zavzetje Mariupolja, le še v jeklarni Azovstal naj bi ostajalo nekaj tisoč ukrajinskih vojakov. V obsežni tovarniški kompleks se je menda zateklo tudi več tisoč civilistov.

A Zelenski je ponoči zatrdil, da se boj nadaljuje. »Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah,« je dejal. »Lahko le odlašajo z neizogibnim – trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupolj, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji,« je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Pristaniško mesto na jugu države je že dolgo tarča neizprosnih napadov ruskih sil, ki želijo vzpostaviti kopenski most med priključenim Krimom in proruskima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu.

Mestni svet Mariupolja je v četrtek objavil posnetke iz zraka, ki naj bi dokazovali obstoj množičnih grobišč v bližini mesta. Tudi ameriško satelitsko podjetje Maxar je zasledilo območje z okrog 200 grobovi. Posnetki menda prikazujejo širjenje grobišča, ki je začelo nastajati konec marca. Glede na trditve lokalnih oblasti Rusi tam pokopavajo civiliste iz Mariupolja, poroča britanski BBC.

Stanje v Mariupolju je katastrofalno. FOTO: Chingis Kondarov/Reuters

7.50  OAS Rusiji odvzela status stalne opazovalke

Organizacija ameriških držav (OAS) je v četrtek Rusiji zaradi napada na Ukrajino odvzela status stalne opazovalke, kar je nemudoma pozdravil državni sekretar ZDA Antony Blinken. Sporočil je, da je OAS pokazala, da ne bo mirno opazovala ruskih kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.

Blinken je nadaljeval s kritikami na račun Rusije in jo med drugim obtožil, da je z nesmiselno vojno pregnala z domov več kot deset milijonov Ukrajincev, škodovala državnim ekonomijam po vsem svetu, ogrozila varnost preskrbe s hrano in napadla same temelje globalnega miru in varnosti.

OAS s svojo odločitvijo torej pošilja jasno sporočilo Kremlju, naj nemudoma konča vojno, umakne svoje sile in spoštuje mednarodno pravo.

7.44  Pri šestem svežnju tudi naftni embargo ne bo tabu

EU načrtuje nov sveženj sankcij, s katerim bi povečala pritisk na režim v Moskvi in zvišala ceno ruske vojaške agresije v Ukrajini, ki se je začela pred skoraj dvema mesecema. Največ zadržkov do ukrepov na področju energentov je v Nemčiji in na Madžarskem.

Tako kot pri plinu si tudi pri nafti evropske države prizadevajo za več pri drugih dobaviteljih. Za Rusijo so največji Irak, Nigerija, Savdska Arabija, Kazahstan in Norveška. S tem bi se stroški embarga na rusko nafto za EU znižali.

Preberite več: EU načrtuje nov sveženj sankcij