Neomejen dostop | že od 9,99€
20.58 Število žrtev včerajšnjega napada na stavbo v kraju Časiv Jar naraslo na 31
Število mrtvih po nedeljskem napadu na stavbo v kraju Časiv Jar na vzhodu Ukrajine je naraslo na 31, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Iskanje za pogrešanimi v ruševinah objekta, ki naj bi ga kot nastanitveni objekt uporabljala ukrajinska vojska, še poteka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih reševalnih služb so rešili devet ljudi, ki so jih žive potegnili izpod ruševin, poroča dpa, ki ob tem navaja, da naj bi šlo za nastanitveni objekt, ki so ga uporabljale ukrajinske oborožene sile. Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova je bil cilj napada z natančnim orožjem vojaška tarča.
Ruske sile so sicer danes obstreljevale tudi drugo največje ukrajinsko mesto Harkov in druga mesta na vzhodu države, pri čemer so ukrajinske oblasti do sedaj naštele šest žrtev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem izjavil, da je ruska vojska od sobote izvedla 34 zračnih napadov, vodja predsednikovega urada Andrij Jermak pa, da bi morala biti Rusija zaradi napadov na stanovanjske stavbe razglašena za državo, ki podpira terorizem.
20.28 Bobnar: Slovenija spremlja morebitne varnostne grožnje zaradi vojne v Ukrajini
Ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar je na današnjem neformalnem zasedanju notranjih ministrov EU v Pragi dejala, da slovenska policija za zdaj ni zaznala večjih varnostnih groženj zaradi vojne v Ukrajini, pa da dogajanje aktivno spremlja, med drugim na področju trgovine z ljudmi. Ministri so na zasedanju govorili tudi o migracijah.
Ministri sedemindvajseterice so v dopoldanskem delu razprave govorili o vplivu vojne v Ukrajini na varnost, pri čemer je bil v ospredju vidik varnosti, med drugim v povezavi s tihotapljenjem orožja in trgovine z ljudmi.
»Slovenska policija sicer še ni zaznala večjih varnostnih groženj zaradi vojne v Ukrajini, kljub temu pa dogajanje aktivno spremlja, okrepljene so kriminalistično-obveščevalne aktivnosti,« je dejala ministrica Bobnar na današnjem neformalnem zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, prvem, odkar je Češka z julijem prevzela predsedovanje EU.
Ob tem je opozorila, da so med ukrajinskimi begunci večinoma ženske in otroci, zato slovenska policija pozorno spremlja področje trgovine z ljudmi in izvaja tudi preventivne aktivnosti. Dolgoročno veliko skrb predstavlja dejstvo, da je v Ukrajini v obtoku veliko orožja, ki lahko pride tudi na ozemlje EU. Zato je izjemnega pomena varovanje zunanje meje EU, izvajanje aktivnosti v okviru evropske platforme za boj proti kriminalnim grožnjam na ravni EU ter tesno sodelovanje in medsebojna izmenjava informacij, tudi z ukrajinskimi in moldavskimi partnerji, Europolom in Interpolom, je opozorila ministrica.
17.45 Frontex: EU se mora zaradi prehranske krize pripraviti na nov val migracij
Evropska unija se mora pripraviti na nove valove migrantov, ki se bodo iz svojih držav prisiljeni izseliti zaradi prehranske krize, ki jo je še poglobila vojna v Ukrajini, je danes na srečanju notranjih ministrov EU v Pragi opozorila začasna izvršna direktorica agencije EU za mejno stražo Frontex Aija Kalnaja.
Pri tem je opozorila predvsem na otežen izvoz žit iz ukrajinskih pristanišč. Ukrajina je namreč ena največjih izvoznic žita na svetu, približno 20 milijonov ton žita pa naj bi bilo blokiranih v njenih črnomorskih pristaniščih. Tudi zaradi tega so na svetovnih trgih poskočile cene nekaterih živil in jedilnih olj, rast cen pa najbolj občutijo deli Afrike in Bližnjega vzhoda.
Moskva je sporočila, da bo ukrajinskim tovornim ladjam dovolila zapustiti pristanišča, če bo Ukrajina razminirala obalna območja, kar Kijev zavrača, saj bi bila tako država bolj ranljiva za ruske napade z morja.
Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je junija opozoril, da se bo število razseljenih oseb po vsem svetu povečalo za več kot 100 milijonov, če ne bo hitro odpravljena naraščajoča prehranska kriza, ki jo je povzročila ruska invazija. Ta je prav tako sprožila največji begunski val v Evropi po drugi svetovni vojni.
Po podatkih Združenih narodov 27 držav Evropske unije trenutno gosti 5,6 milijona ukrajinskih beguncev. Največ, 1,2 milijona, se jih je zateklo na Poljsko, medtem ko jih je na Češkem 400.000, kar predstavlja največji delež na prebivalca.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala, da so se migrantski tokovi med Ukrajino in EU vrnili na predvojno raven. Dodala je, da naj bi se veliko Ukrajincev v EU v naslednjih nekaj mesecih odločilo, ali se bodo vrnili v svojo državo, preden se po poletnih počitnicah spet začne šola.
Srečanja notranjih ministrov EU v češki prestolnici sta se udeležila tudi ministra iz Ukrajine in Moldavije.
17.30 Pobratenje med mesti je tudi solidarnost
S prejemom pisne zahvale direktorja oddelka za mednarodno sodelovanje iz Harkova smo tudi uradno zaključili prvo dejanje pomoči pobratenemu Harkovu, sporoča Igor Jurišič, predsednik Odbora za mednarodno in medmestno sodelovanje mestne občine Maribor. Kot pravi, je »Harkov od vstopnih točk humanitarne pomoči na meji s Poljsko, Romunijo in Madžarsko oddaljen prek tisoč kilometrov in navkljub zajetni humanitarni pomoči Ukrajini oddaljenost od vstopne točke humanitarne pomoči zagotovo ni prednost«. Prav zato je bila odločitev, da pomagamo neposredno prebivalcem pobratenega Harkova izjemnega pomena, dodaja. Pobratenje med mesti ni le gospodarsko, kulturno in športno sodelovanje, ampak je tudi solidarnost, pravi Jurišič ter se zahvaljuje »slehernemu neimenovanemu posamezniku, ki je prispeval hrano, higienske in medicinske pripomočke ter zdravila«.
16.31 Vladimir Putin olajšal pridobitev ruskega državljanstva za Ukrajince
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izdal odlok, ki omogoča hitrejšo pridobitev ruskega državljanstva za vse prebivalce Ukrajine. Predhodno je ta možnost veljala le za prebivalce obeh separatističnih republik Doneck in Lugansk, ki ju priznava Moskva, ter za regiji Herson in Zaporožje, kjer ruska vojska nadzoruje večje dele ozemlja.
Danes objavljeni odlok ruskega predsednika med drugim navaja, da se »vsem državljanom Ukrajine« omogoči »pravica, da zaprosijo za sprejem v državljanstvo Ruske federacije na poenostavljen način«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Putin je že maja olajšal pridobitev ruskega državljanstva za prebivalce dveh ukrajinskih regij in sicer Hersona, ki je skoraj v celoti pod nadzorom ruskih sil, in jugovzhodne regije Zaporožje, ki je delno pod nadzorom Rusije. Moskva je sicer leta 2019 izdala odlok, s katerim je olajšala izdajo potnih listov za prebivalce samooklicanih proruskih ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine.
»Prebivalci Ukrajine, Ljudske republike Doneck (DPR) in Ljudske republike Lugansk (LPR) ter ljudje, ki nimajo stalnega državljanstva DPR, LPR ali Ukrajine, imajo možnost, da se prijavijo za pridobitev državljanstva Ruske Federacije v skladu z zakonom o državljanstvu Ruske federacije,« je navedeno v odloku, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass. Kot še navaja odlok, služenje v oboroženih silah ali organih pregona v obeh republikah Donbasa ne bo ovira za pridobitev ruskega državljanstva.
16.04 EU v Moldaviji vzpostavlja središče za obvladovanje trgovine z orožjem iz Ukrajine
Komisarka EU za notranje zadeve Ylva Johansson in moldavska ministrica za notranje zadeve Ana Revenco sta danes ob robu srečanja notranjih ministrov EU v Pragi napovedali vzpostavitev podpornega središča za boj proti organiziranemu kriminalu, zlasti tihotapljenju orožja iz sosednje Ukrajine, so danes sporočili iz Bruslja.
Srečanje notranjih ministrov EU v češki prestolnici je bilo osredotočeno na grožnjo tihotapljenja orožja iz Ukrajine v roke kriminalnih tolp v Evropi. »Po izkušnjah iz prejšnje vojne v nekdanji Jugoslaviji imamo še vedno težave s strelnim orožjem, ki se od tam tihotapi k organiziranim kriminalnim združbam, kar prispeva k nasilju v kriminalnih mrežah v EU,« je dejala Johanssonova.
Podporno središče EU bo kot operativna platforma podpiralo sodelovanje na področju notranje varnosti in upravljanja meja med EU, njenimi agencijami, državami članicami in moldavskimi organi. Središče bo ustanovljeno v Kišinjovu, koordinirala pa ga bo delegacija Evropske unije v Moldaviji. Evropskemu policijskemu uradu Europolu bo omogočalo izmenjavo informacij, agenciji EU za mejno stražo Frontex pa podporo pri upravljanju meja in nadzorovanju trgovine s strelnim orožjem, je še dejala Johanssonova. Prav tako si bo prizadevalo za preprečevanje prometa z ljudmi.
15.15 Gazprom krepko znižal tudi dobavo plina Avstriji
Potem ko so iz Italije poročali o zmanjšani dobavi ruskega plina, so se oglasili tudi v avstrijskem OMV. Danes se bo v plinsko vozlišče Baumgarten steklo za okoli 70 odstotkov manj plina kot običajno, so zapisali.
Tiskovni predstavnik OMV Andreas Rinofner je povedal, da je Gazprom od sredine junija dobavil približno pol manj plina, kot so ga naročili.Danes ga je dobavil približno 70 odstotkov manj, je povedal za avstrijsko tiskovno agencijo APA.
Kot je pojasnil, bo polnjenje skladišč odvisno od dnevne porabe in nabave plina na fizičnih tržiščih. Koliko plina je dejansko dobavljenega in uskladiščenega, bo znano čez dan ali dva, je še dodal.
Avstrija je Gazprom nedavno opozorila, da bo, če ne bo napolnil svojega dela skladišč v Haidachu v bližini Salzburga, tega prepustila drugim družbam. Regulator E-control je že začel postopek za Gazpromovo izključitev, je sporočila avstrijska ministrica za energetiko Leonore Gewessler.
Skladišče v Haidachu ima zmogljivost 2,9 milijarde kubičnih metrov, pri čemer ima Gazprom pravico do uporabe dveh tretjin skladišča, česar pa v zadnjih mesecih ni uveljavljal.
Gazprom je sicer danes za deset dni zaprl plinovod Severni tok 1. Kot so pojasnili, gre za redna letna vzdrževalna dela, Evropa pa s strahom čaka, ali bo ruski gigant plinsko pipico po desetdnevnem obdobju zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji sploh še odprl.
12.45 V porušeni stanovanjski stavbi na vzhodu Ukrajine najmanj 18 mrtvih
Število mrtvih po nedeljskem porušenju petnadstropne stanovanjske stavbe v kraju Časiv Jar na vzhodu Ukrajine, do katerega je prišlo zaradi ruskega obstreljevanja, je naraslo na 18, so danes sporočile ukrajinske oblasti. Reševalna akcija še poteka, še vedno pogrešajo več kot 20 ljudi.
Najmanj 22 ljudi je še vedno pogrešanih, vključno z devetletnim dečkom, reševalci pa so vzpostavili stik z več preživelimi pod ruševinami. Po podatkih reševalnih služb so rešili šest ljudi, ki so jih žive potegnili izpod ruševin, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Ruske sile so sicer danes obstreljevale tudi drugo največje ukrajinsko mesto Harkov in druga mesta na vzhodu države. Ponoči naj bi v mestu ruska raketa zadela stanovanjski blok. Osemindvajset ljudi je bilo ranjenih, med njimi 16-letnik. Tri osebe so umrle, je sporočil namestnik vodje urada ukrajinskega predsednika Kirilo Timošenko.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem izjavil, da je ruska vojska od sobote izvedla 34 zračnih napadov, vodja predsednikovega urada Andrij Jermak pa, da bi morala biti Rusija zaradi napadov na stanovanjske stavbe razglašena za državo, ki podpira terorizem.
»Vsi, ki dajejo ukaze za takšne napade, vsi, ki jih izvajajo in ciljajo naša mesta ter stanovanjska območja, ubijajo povsem namerno,« je v svojem nočnem nagovoru dejal Zelenski in obljubil, da bodo storilci privedeni pred sodišče, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zelenski je ob tem podvomil tudi v domnevni »operativni premor« Rusije pri vojaških operacijah v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine.
Čeprav je bila regija v zadnjem času nenehno tarča obstreljevanja, so ruski napadi na tleh zaustavljeni, so v nedeljo sporočili iz generalštaba ukrajinske vojske. Vendar so opozorili, da zatišje verjetno pomeni, da se ruska vojska pripravlja na še močnejše napade v celotni regiji Donbas.
Dodali so, da so ukrajinske sile zadele rusko oporišče v okupirani južni regiji Herson, pri čemer niso navedli nikakršnih podrobnosti. Informacij prav tako ni mogoče neodvisno preveriti.
10.45 Gazprom še zmanjšal dobavo plina Italiji
Ruski energetski velikan Gazprom je še zmanjšal dobavo plina Italiji, so danes sporočili iz italijanske družbe Eni. Italija del plina dobi preko transavstrijskega plinovoda TAG, del pa preko Severnega toka 1, ki so ga Rusi sicer danes zaradi »rednih letnih vzdrževalnih del« za deset dni zaprli.
»Iz Gazproma so sporočili, da nam bodo danes dobavili okoli 21 milijonov kubičnih metrov plina, potem ko je bila povprečna dobava v zadnjih nekaj dneh 32 milijonov kubičnih metrov,« sporočilo družbe Eni povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Gazprom je danes za deset dni zaprl plinovod Severni tok 1. Kot so pojasnili, gre za redna letna vzdrževalna dela, Evropa pa s strahom čaka, ali bo ruski gigant plinsko pipico po desetdnevnem obdobju zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji sploh še odprl.
Dolgotrajno zaprtje plinovoda bi močno prizadelo evropske države, zlasti Nemčijo, ki je močno odvisna od ruskega energenta, navaja AFP. Negotova dobava pred evropsko zimo močno dviguje cene plina.
09.30 Zelenski obtožuje Rusijo, da namerno cilja na civiliste
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Moskvo, da je v raketnem napadu, v katerem je bilo po najnovejših podatkih ubitih 18 ljudi v Časiv Jaru, namerno ciljala na civiliste, in obljubil, da je »kazen neizogibna za vsakega ruskega morilca«, poroča Guardian. Zelenski je med svojim zadnjim državnim nagovorom omenil napad na mesto v regiji Doneck v vzhodni Ukrajini, ko je dejal, da se reševalna operacija nadaljuje in so našli »na desetine ljudi«, ujetih pod ruševinami, po tem, ko sta bili uničeni dve stoplnici.
»Kdor daje ukaze za takšne napade, kdor jih izvaja v običajnih mestih, v stanovanjskih naseljih, ubija popolnoma namerno. Po takšnih napadih ne bodo mogli reči, da nečesa niso vedeli ali razumeli. Kazen je neizogibna za vsakega ruskega morilca. Absolutno za vse. Enako kot za naciste. In naj ne pričakujejo, da jih bo država zaščitila. Rusija jih bo prva zapustila, ko se bodo spremenile politične okoliščine. Andriy Yermak, vodja kabineta Zelenskega, je v svoji objavi na Telegramu dejal, da je bil napad »še en teroristični napad« in da bi morala biti Rusija zaradi tega označena kot država, ki sponzorira terorizem.
05.00 Zaradi rednih vzdrževalnih del se zapira plinovod Severni tok 1
Zaradi rednih vzdrževalnih del bo družba Nord Stream, ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, do 21. julija zaprla plinovod Severni tok 1. Porajajo se že vprašanja, ali morda ta zapora zaradi vojne v Ukrajini ne bo postala trajna, kar sicer v Moskvi zavračajo. Redna vzdrževalna dela na plinovodu so se napovedovala že nekaj časa, v začetku meseca pa jih je potrdila tudi družba Nord Stream.
»Med 11. in 21. julijem bo Nord Stream začasno zaprl obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda,« je pred dnevi sporočilo podjetje. Ob tem je dodalo, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji. Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi ravno prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več ponovno zagnal.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se