Revna mesta podpirajo bogato državo

Na Hrvaškem že nekaj let velja zakon o državni skrbi za posamezna mesta, bodisi za manj razvita bodisi za tista, ki so deležna posebnega statusa zaradi dogodkov v domovinski vojni. Na seznamu jih je skoraj dvesto in so razdeljena v tri kategorije; tista iz prve prejemajo največ denarne pomoči. Denar je namenjen razvoju, odpiranju novih delovnih mest, izboljšanju infrastrukture … Seveda se najdejo tudi primeri lokalnih šerifov, pri katerih državni preiskovalni organi odkrijejo, da so državni denar, namenjen razvoju, raje pospravili v lastne ali celo strankarske žepe. Mediji skoraj vsak dan odkrijejo kakšno afero z različnih koncev Hrvaške, ki to potrjuje.

Dokaj zanimiva afera

Zdaj pa je prišla na dan, kot pravijo opazovalci, »dokaj zanimiva afera«, ki jo je pravzaprav težko razumeti. Vpletenih je kar nekaj mest s seznama tistih, za katera velja posebna državna skrb, pa tudi država oziroma ministrstvo za notranje zadeve ter v nekaj primerih še pravosodno ministrstvo.

Hrvaški spletni portal Telegram hr. je te dni objavil zapis, podkrepljen z dokumenti, kako Vukovar, mesto, ki je najviše na seznamu, na podlagi katerega država deli denarno pomoč, pravzaprav financira državo, natančneje notranje ministrstvo, že pred časom pa je pomagal tudi pravosodnemu ministrstvu.

Župan Vukovarja Ivan Penava, do pred dvema letoma še član HDZ, zdaj pa šef konservativnega Domovinskega gibanja, je namreč lani z ministrom za notranje zadeve Davorjem Božinovićem (HDZ) podpisal dogovor o sofinanciranju ureditve stavbe interventne policije v Vukovarju. Za ta namen je Vukovar državi odštel skoraj 70.000 evrov.

»V resnici je Vukovar državi vrnil denar, ki ga je dala mestu za razvoj,« pravi visoko pozicionirani član levosredinske SDP. Prav notranji minister iz te stranke, Ranko Ostojić, pa je pred natančno desetimi leti podpisal sklep, na podlagi katerega sme takšno sofinanciranje izrecno podpisati zgolj notranji minister, nikakor pa ne sme iti za dogovore z lokalno samoupravo, saj se tako precej zmanjša možnost nasprotij interesov, kar se v lokalni samoupravi rado dogaja.

Župan Vukovarja je lani z ministrom za notranje zadeve Davorjem Božinovićem (na fotografiji) podpisal dogovor o sofinanciranju ureditve stavbe interventne policije v Vukovarju. FOTO: Roni Goršić/Delo

Logike ni!

Iz blagajne mesta Vukovar je že pred časom šlo nekaj denarja tudi za nakup štirih mopedov, nekaj tiskalnikov in druge opreme za tamkajšnje občinsko sodišče.

Primeri o »dokaj zanimivih sofinanciranjih lokalnih policijskih postaj iz občinskih blagajn« prihajajo tudi iz nekaterih drugih, največkrat revnejših mest s seznama lokalne samouprave, za katera velja posebna skrb: Stara Gradiška, Dragalić, Župa dubrovačka so le nekatera izmed njih.

»Milo rečeno gre za dokaj nenavadno sodelovanje najsiromašnejših mest z državo. Logike, da Vukovar donira denar iz občinske blagajne ministrstvu za notranje zadeve, pa preprosto ni,« za Delo pravi neimenovani visoko pozicionirani član levosredinske SDP.

»Jebo vas Vukovar. To bi bilo treba že zdavnaj povedati, ker pa mesto heroj tega ne zmore – ker mrtva usta ne govorijo – bom jaz.« Tako je pred časom svojo kolumno za hrvaški N1, ki je na noge dvignila hrvaško politiko, začel kolumnist Boris Dežulović. »Dejstvo je, da je v desetih letih Vukovar zapustilo 5500 ljudi. Vukovar, v katerega je vlada vložila na milijarde kun. Ampak, v kaj so ta denar vlagali? V kakšno mesto?« se je vprašal Dežulović in dodal, da gre za mrtvo mesto. »Vukovar ni mesto za žive niti ni načrtovano, da bi to bil. To je mesto, za katero želijo, da bo večno merilo domoljubja za vsa druga.«

Doživel je pogrom. Najnovejša odkritja Telegrama hr. pa odkrivajo dva obraza še ene zgodbe – ne iz Vukovarja – o širokosrčni pomoči države na eni strani in zlorabi te pomoči na drugi. Pri zlorabi, kot pravijo na Hrvaškem, v primeru sodelujeta dva: država in lokalna samouprava.