Resnica in laž na družbenih omrežjih

New York – »Zvonovi, ki jih slišite, kličejo k evakuaciji mesta, saj prihajajo marsovci!« je v teh dneh pred 81 leti v živo govoril radijski poročevalec CBS. Kot vemo, so na začetku oddaje obvestili poslušalce, da je to adaptacija drame H. G. Wellsa Vojna svetov v režiji Orsona Wellsa, a so milijoni verjeli, da gre zares, in sledila je množična panika. Danes se Američani spet prepirajo o zavajanju in resnici v javnih medijih, tokrat na primerih facebooka in twitterja.

Pravica do izražanja je v osrčju ameriške identitete, saj so jo ustanovni očetje zapisali v prvi amandma k ustavi, vsaka nova generacija tehnologij množičnega komuniciranja pa prinaša nove izzive. Po časopisih, radiu in televiziji so zdaj za razprave o svobodi tiska ter njenem izkrivljanju na voljo družbena omrežja. Že 40 odstotkov Američanov informacije o dogodkih v svetu in doma išče na facebooku, na družbenem omrežju Marka Zuckerberga bodo še naprej objavljali plačane politične oglase. Twitterjev Jack Dorsey pa verjame, da ti omogočajo zavajanje, in jih bo 22. novembra prenehal objavljati.
 

Sporočilo mora biti zasluženo

Soustanovitelj twitterja je prepričan, da mora biti politično sporočilo zasluženo in ne kupljeno: sprejemljivo je, če se uporabniki sami odločijo za sledenje ali za njegovo posredovanje drugim, nekaj drugega pa je plačano ciljanje čim več ljudi. »Takšnih odločitev ne bi smel kompromitirati denar.«

Natančnejša pravila bodo v San Franciscu razložili 15. novembra, že zdaj pa omenjajo izjeme, kot so plačani pozivi k večji udeležbi na volitvah. Facebook, nasprotno, vztraja pri pravici do svobodnega izražanja tudi za politike, v ta sklop pa po Zuckerbergovem prepričanju spadajo tudi morebitna lažna sporočila. Interes javnosti, da jih lahko vidi, naj bi presegal škodo, ki jo lahko povzročijo, zdi se mu napačno, da bi zasebna podjetja cenzurirala politične izjave.



Zuckerberg verjame, da je svoboda izražanja v preteklosti spodbujala napredek ter ustvarjanje bolj vključujočih družb, čeprav je v časih družbene napetosti velikokrat slišati pozive k njenemu omejevanju. Poudaril je, da so preprečili več poskusov tujega vmešavanja iz Rusije in Irana, ni pa hotel omejevati opozarjanja na podnebne spremembe ali krepitve vloge žensk. In res nekateri opozarjajo, da bo odločitev Twitterja najbolj prizadela neprofitne organizacije in vse druge, ki nimajo denarja za drage televizijske oglase, zagovorniki pravice do izražanja pa Zuckerberga vidijo kot zaščitnika prostega trga idej v slogu Johna Stuarta Milla.
 

Zuckerberg naj odgovarja

Odločitev Facebooka ima tudi številne kritike. Demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna je zmotil oglas republikanskega predsednika Donalda Trumpa na facebooku o vplivanju na ukrajinskega tožilca, da ne bi preiskoval njegovega sina Hunterja. Demokratska kolegica Elizabeth Warren je zato plačala oglas, ki Zuckerbergu pripisuje volilno odločitev za Trumpa. Senatorka iz Massachusettsa je sporočila, da to ni res, da bi rada le opozorila na širjenje neresnic na družabnih omrežjih, a je tudi obtoževala: »Facebook je že enkrat pomagal izvoliti Donalda Trumpa, čas je, da Marka Zuckerberga pokličemo na odgovornost.«

Če ameriška levica vse bolj nasprotuje Zuckerbergu, ga podpirajo libertarci. Sam pravi, da se zgleduje po pravilih zvezne komunikacijske komisije (FCC) za radijske in televizijske postaje ter noče razsojati o tem, kateri politični oglas govori resnico. »In to mi poveš šele zdaj!« je v New York Timesu protestiral pisec scenarija za film Socialno omrežje Aaron Sorkin, ki se je spomnil, da so se med snemanjem filma o vzponu facebooka najbolj bali Zuckerbergovih tožb. »Če bi vedel, da tako misliš, bi izum facebooka pripisal dvojčkoma Winklevoss.«