Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Rekordno, 13.000 kilometrov dolgo potovanje kita grbavca

Kit je opravil selitveno pot, skoraj dvakrat daljšo od običajne. Leta 2017 je bil pri Kolumbiji, zgolj nekaj let kasneje pa so ga videli na vzhodu Afrike.
FOTO: Pilar Olivares/Reuters
FOTO: Pilar Olivares/Reuters
L. Š.
11. 12. 2024 | 11:55
11. 12. 2024 | 12:25
2:53

Raziskava, objavljena v reviji Royal Society Open Science, je pokazala, da je kit grbavec opravil rekordno dolgo potovanje. Samec je bil eden izmed kitov v skupini, ki so jo leta 2013 fotografirali v Tihem oceanu v bližini Kolumbije. Na istem območju so ga prepoznali leta 2017, pet let kasneje pa pri Zanzibarju. Kraja sta oddaljena 13.000 kilometrov, a je po mnenju znanstvenikov kit prepotoval še daljšo pot. 

Njegovo pot so spremljali s platformo Happywhale, ki jo je razvil Ted Cheeseman, strokovnjak za kite. Na platformi so fotografije, ki so jih objavili znanstveniki, strokovnjaki za kite in navdušenci nad morskim življenjem, poroča Guardian. Na fotografijah lahko uporabniki nato prepoznajo posamezne kite na podlagi njihovih repov, ki so po Cheesemanovih besedah »petmetrski prstni odtisi«.

Ekaterina Kalašnikova iz tanzanijskega programa za zaščito kitov in delfinov je za BBC povedala, da je to »izjemen dosežek za to vrsto«. Dodala je, da je to najdaljša zabeležena prepotovana razdalja kita grbavca. Te živali sicer vsako leto prepotujejo velike razdalje in imajo eno najdaljših selitev med sesalci, saj plavajo od tropskih območij, kjer se razmnožujejo, do prehranjevalnih območij v hladnejših, severnih vodah.

Po eni od teorij se zaradi podnebnih sprememb zmanjšuje količina krila, drobnih rakcev, s katerimi se prehranjujejo kiti grbavci, zato si ti hrano iščejo drugod. Prav tako naj bi kiti iskali nova okolja za razmnoževanje. »Čeprav dejanski razlogi niso znani, so pomembno vlogo zagotovo igrali globalno spreminjanje podnebja in evolucijski mehanizmi vrste,« je še dodala Kalašnikova.

Kit grbavec lahko zraste šestnajst metrov v dolžino,  samice so v povprečju nekoliko večje od samcev. Grbavce so ljudje s kitolovom v prvi polovici 20. stoletja skoraj iztrebili, takrat je po ocenah živelo le še nekaj tisoč osebkov. Do leta 1966 pa so bile sprejete prepovedi komercialnega lova v vseh oceanih in zdaj vrsta ne velja več za ogroženo. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine