Ribičem in školjkarjem 420.000 evrov za izgubo dohodka

Šele konec letošnjega leta je 30 morskih ribičev prejelo odločbe ministrstva za kmetijstvo, da bodo prejeli 152.810 evrov nadomestila za izpad dohodka, ker lani niso mogli loviti na delu slovenskega morja, ki ga kljub odločitvi arbitraže zaseda Hrvaška. Pet školjkarjev pa bo prejelo 267.000 evrov zaradi škode, ki so jim jo letos v gojiščih klapavic povzročile orade.

Večji del nadomestila za škodo na školjčiščih si bodo razdelili štirje školjkarji, ki so letos dejavnost opravljali v obratih akvakulture, vpisanih v državni centralni register. Morali so dokazati, da so utrpeli veliko škodo na gojiščih in da so naredili vse, da bi preprečili napade požrešnih jat orad, tudi tako da so naročili njihov izlov. Ministrstvo je ribičem dovolilo, da so v rezervatih z gojišči orade tudi lovili. Škodo so izračunali tako, da so izpad pridelka primerjali z doseženimi količinami v letih 2023 in 2022 ter uporabili statistične cene klapavic, ki so veljale leta 2022.

Na ministrstvu so potrdili, da je bilo to prvo takšno nadomestilo za nastalo škodo, da ministrstvo lahko pomaga pri izrednih nepredvidljivih dogodkih, vendar ne vsako leto, in da poskušajo škodljive orade odgnati tudi z izdajo posebnih dovoljenj za ribolov v školjčiščih.

Manjše so odškodnine na račun izgubljenih lovišč

Manjše nadomestilo za izpad prihodkov na območju Piranskega zaliva in pred njim so izračunali ribičem, ki bodo skupaj prejeli 152.810 evrov. V povprečju bi to pomenilo nekoliko več kot 5000 evrov na ribiča, a dejansko bodo manjši ribiči prejeli tisočaka ali dva, večji ribiči (kočarji) pa tudi več kot 10.000 evrov odškodnine za lani. Do nadomestila je upravičenih 16 ribičev iz Izole, osem iz Kopra, trije iz Pirana, dva iz Portoroža in eden iz Sečovelj.

Nadomestila Ribicem In Skoljkarjem

Uradno gre za nadomestilo na račun izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je pod suverenostjo Slovenije, a tam Hrvaška našim ribičem ovira ribolov. Pogoj za pridobitev pravice do nadomestila je, da je ribič oddal najmanj 20 ribolovnih ladijskih dnevnikov in prijavil ulov najmanj 500 kilogramov rib.

Pisanje ribiških dnevnikov in poročanje o ulovu pa redno nadzira ribiška inšpekcija. Ribiči morajo zahtevo za vsako plovilo podati do konca aprila tekočega leta, nadomestilo pa velja za leto pred tem. Država ga izplačuje od leta 2018, ko je postalo jasno, da kljub odločitvi arbitražnega sodišča mejo na morju določa Hrvaška.

EU in Slovenija sta mačehi za male ribiče

Eden od ribičev je dejal, da bi precej raje kot nadomestilo imel na voljo celotno ribolovno območje, ki bi moralo pripadati Sloveniji. Poleg tega pravi, da EU in slovenska država že od naših pristopnih pogajanj slabo skrbita za pravice ribičev in njihove delovne možnosti. In to kljub milijonom evrov evropske ribiške pomoči in drugačnim izjavam politikov.

Povedal je, kako si slovenski mali ribič (mrežar) težko omisli že močnejši motor, ki bi mu pomagal, da pride hitreje do lovišča in hitreje v pristan v primeru nenadne spremembe vremena. »Pojasnili so mi, da se moram najprej uvrstiti na čakalno listo, če se bo nekoč morda sprostila možnost, če bo torej kdo od ribičev odstopil in vrnil ribiško dovoljenje, to pa lahko traja več let,« pravi omenjeni ribič, ki se javno ni želel izpostaviti.

Na ministrstvu za kmetijstvo so pojasnili, da je tudi Slovenija omejena s tonažo in jakostjo motorjev na ribiških čolnih. Skupaj imajo slovenski ribiči lahko največ 675 bruto ton ladjevja in 8867 kW moči v motorjih na čolnih. Slovenija ima na voljo prostih 122 kW moči, vendar pravilnik določa, da je do nje upravičen ribič, ki je že pred časom podal vlogo za 206 kW močan motor in je prvi na posebni čakalni listi.

Dokler ne bo kdo od preostalih ribičev vrnil dovoljenja in bo na voljo vseh 206 kW moči za prvega prosilca, bodo morali vsi drugi čakati. Pri tem nikogar ne zanima, da so slovenski ribiči v zadnjih 33 letih s 7000 ton letnega ulova rib prišli na skromnih sto ton in da so za to »svetovni prvaki« v zmanjšanju ulova rib. Če bi vsi v Evropi in njeni okolici za toliko zmanjšali količino ulovljenih rib, bi si ribji staleži hitro močno opomogli.