Rekorder med evroposlanci poleg plače prejme dodatne tri milijone evrov

Evropski poslanci lahko poleg svojega dela v evropskem parlamentu opravljajo tudi druge dejavnosti, kar povečuje verjetnost nastanka navzkrižja interesov, je opozorila raziskava, ki jo je mesec dni pred letošnjimi evropskimi volitvami objavila nevladna organizacija Transparency International. Izsledki so pokazali, da ima več kot dve tretjini poslancev registrirane stranske dejavnosti, kar ena četrtina pa z njimi ustvarja prihodke – nekateri med njimi tudi v sektorjih gospodarstva, ki jih nadzorujejo v okviru svojega poslanskega dela.

Plača evropskih poslancev na leto znaša 120.000 evrov bruto brez dodatkov, in vendar jih znaten del predstavljanje ljudstva kombinira z drugimi pridobitvenimi dejavnostmi. Skoraj devet milijonov znaša skupni znesek, ki ga na leto s postranskim delom zasluži četrtina evropskih poslancev, je razvidno iz raziskave, v kateri je Transparency International analiziral prijavljene prihodke poslancev.

Slovenski evroposlanci med najmanj pridobitnimi

Od osmih slovenskih evropskih poslancev sta le dva prijavila prihodke iz stranskih dejavnosti, in sicer Franc Bogovič (SLS/EPP) ter Milan Brglez (SD/S&D) v višini 30.000 oziroma 5000 evrov iz naslova kmetovanja in poučevanja. Največji zaslužkarji med njunimi kolegi iz ostalih delov Evrope so, za primerjavo, prijavili tudi po stokrat višje zneske.

Med prvimi desetimi največjimi zaslužkarji najdemo tudi predsednika Evropske ljudske stranke Manfreda Webra in belgijskega liberalca Guyja Verhofstadta, ki poleg plače zaslužita dodatnih 170.000 oziroma 131.000 evrov, za absolutnega rekorderja med 705 predstavniki ljudstva pa velja Litovec Viktor Uspaskič, ki zasluži dodatnih tri milijone evrov.

Višina njegovih prihodkov je eden od ključnih razlogov, da nepovezani poslanci veljajo za najbolj pridobitno politično skupino. Za njimi se uvrščajo predstavniki Evropski konservativcev in reformistov (ECR), Evropske ljudske stranke (EPP), Renew Europe ter skrajno desna Identiteta in demokracija (ID). Na dnu seznama pa najdemo poslance iz vrst Socialistov in demokratov (S&D), Zelenih in predstavnike Levice.

Izsledki raziskave kažejo, da poslanci večino postranskih zaslužkov ustvarijo s članstvi v odborih različnih podjetij. V nekaterih primerih sodelujejo z družbami v sektorjih, ki jih nadzorujejo v okviru svojih poslanskih aktivnosti, kar po besedah avtorjev sproža legitimne pomisleke o njihovih motivih. Kot primer so izpostavili nemška poslanca iz vrst EPP Markusa Ferberja in Axla Vossa. Prvi je domnevno ponujal svetovalne storitve bankam, medtem ko se je ukvarjal s spremembo evropske direktive, povezane s finančnimi trgi. Drugi je spisal mnenje o evropskem aktu o umetni inteligenci, medtem ko je sedel na svetovalnem odboru za zaščito podatkov pri Deutsche Telekomu.

Zamujene priložnosti

Transparency International opozarja, da največji škandali, ki so zaznamovali iztekajoči se mandat evropskega parlamenta, vključno z afero Katar in obtožbami o prejemanju plačil za širjenje ruske propagande, niso privedli do zadovoljivih ukrepov za povečanje transparentnosti in integritete.

Tudi če omenjeni poslanci s svojimi dejanji niso kršili nobenega zakona, jih avtorji raziskave vidijo kot upravičen razlog za popolno prepoved vseh plačanih ali neplačanih stranskih dejavnosti v organizacijah, ki poskušajo vplivati na zakonodajni proces v EU. Če popolna prepoved ni izvedljiva, pa od evropskega parlamenta pričakujejo uveljavitev strožjih pravil pri registraciji stranskih dejavnosti, vključno z zahtevanje jasnejših informacij pri prijavi dohodka, okrepitvijo preverjanja prijav in v primerih pojava domnevnega navskrižja interesov tudi prepoved izvajanja funkcije, povezane s tem navskrižjem.