Rasizem, mizoginija in homofobija v vrstah londonske policije

Vrsta škandalov, od katerih je najbolj odmeval umor Sarah Everard, ki jo je marca 2021 ugrabil, posilil in ubil pripadnik metropolitanske policije Wayne Couzens, je v zadnjih letih pretresla to britansko institucijo in močno načela javno zaupanje vanjo. S kako hudimi težavami se spoprijema Scotland Yard, je v danes objavljenem poročilu razkrila tudi Louise Casey, ki ji je vodstvo policije zaupalo izvedbo neodvisne preiskave, njene ugotovitve pa so otoški mediji razglasili za eno najbolj obremenilnih obsodb dela oziroma ravnanja kakšnega državnega organa doslej.

»Policiji dajemo velika pooblastila in zaupamo ji, da jih bo uporabljala odgovorno. Tako deluje policijsko delo s soglasjem. To je dogovor, ki ga je zdaj treba obnoviti v Londonu,« je v več kot 360 strani dolgem poročilu o razmerah v metropolitanski policiji poudarila članica lordske zbornice. V poročilu so med drugim dokumentirani primeri institucionalnega rasizma, mizoginije in homofobije v vrstah največje britanske policije ter delovna kultura, ki otežuje ali celo preprečuje spopadanje s temi in drugimi problemi.

Umor Sarah Everard je leta 2021 pretresel Otok. Foto: Hannah McKay/Reuters

Seznam nepravilnosti je dolg in podroben ter obsega vse od nadlegovanja policistk in neresnega obravnavanja primerov spolnega nasilja do diskriminacije temnopoltih oziroma pripadnikov etničnih manjšin. Poročilo problematizira tudi posledice rezov v proračun policije, ki so bile odraz varčevalne politike. Vse to je v javnosti postopoma privedlo do precejšnjega upada ugleda metropolitanske policije, danes ji tako zaupa manj kot polovica prebivalcev britanske prestolnice.

Umor, ki ne bo tako kmalu pozabljen

Veliko težav, navedenih v poročilu, je po besedah baronice Casey znanih že od prej, o njih se je poročalo in tudi preiskovalo. »Toda policijska kultura v kombinaciji s slabim upravljanjem je povzročila, da te težave niso bile zadostno obravnavane.« S to oceno se strinjajo tudi nevladne organizacije, s tistimi za pravice žensk na čelu, ki so po objavi poročila pozvale k resni reformi delovanja policije na Otoku. Poročilo ne pušča nobenega dvoma o tem, da so težave, s katerimi se ubada londonska policija, sistemske in da ekscesi v policijskih vrstah niso zgolj posledica dejanj posameznikov oziroma »gnilih jabolk«, je za Guardian povedala Jamie Klinger, ena od ustanoviteljic gibanja Reclaim These Streets.

Sedež metropolitanske policije v Londonu. Foto: Peter Nicholls/Reuters

Mark Rowley, načelnik metropolitanske policije, je ob objavi poročila dejal, da ugotovitve vzbujajo občutke »sramu in jeze«, a zavrnil oceno avtorice, da so težave institucionalne. Nanje so se odzvali tudi predstavniki britanske vlade in opozicije, med njimi notranja ministrica Suella Braverman ter londonski župan Sadiq Khan, ki sta oba napovedala, da bosta od vodstva policije zahtevala uveljavitev temeljitih sprememb.