Umor, ki ne bo tako kmalu pozabljen

Nekatere tragične zgodbe se v kolektivno zavest vtisnejo bolj kot druge; precejšnja verjetnost je, da bo nedavni umor 33-letne Sarah Everard postal ena izmed njih. Številne Britanke so se v zadnjih dneh zamislile nad svojo varnostjo in se vprašale, zakaj zanjo ni bolje poskrbljeno. Vprašanje je vsekakor upravičeno.

Ali bi bil lahko umor, za katerega je bil prejšnji teden obtožen pripadnik metropolitanske policije Wayne Couzens, preprečen s sistemskimi spremembami, z boljšim delom policije in ostrejšimi kaznimi za storilce najhujših kaznivih dejanj, ni povsem jasno. Toda že to, da o tem poteka razprava, kaže, kako britanska javnost smrti Sarah Everard pripisuje veliko večji pomen kot pa podobnim tragedijam iz preteklosti.



Aktivisti za pravice žensk verjamejo, da vsi našteti ukrepi najverjetneje ne bi bili dovolj, ampak so prepričani, da je poleg njih ključna tudi sprememba odnosa do tega, kako se z ženskami ravna za štirimi stenami in v širši družbi. Izpovedi Britank kažejo, da so premnoge od njih deležne različnih vrst nadlegovanja tako rekoč na dnevni ravni. Tudi zato bi morala tako politika kot policija boj proti nasilju nad ženskami spremeniti v svojo prvo prioriteto, so po umoru, ki se je zgodil v začetku meseca, opozorili v nevladnih organizacijah.

Izguba zaupanja

Ta izziv bi bil verjetno veliko lažji, če metropolitanska policija konec tedna zaradi kršenja pravil socialnega distanciranja ne bi prekinila spontanega bedenja, ki se ga je v parku Clapham Common v soboto zvečer udeležilo na stotine žensk, in nekatere od njih tudi pridržala. Otoška javnost in politika sta tako rekoč v en glas obsodili odziv policije kot nesorazmeren, medtem ko so prizori nočnega posredovanja za Spectator (in marsikoga drugega) predstavljali trenutek, ko so organi pregona »dokončno izgubili zaupanje žensk«.



Vodstvo policije, nad katerim navsezadnje visi tudi obtožnica proti Couzensu, je pod pritiskom obljubilo neodvisno preiskavo posredovanja. Vlada Borisa Johnsona medtem ni pokazala pripravljenosti, da bi zaradi sobotnega dogajanja zamenjala prvo policistko Cressido Dick oziroma iskala žrtveno jagnje; najverjetneje zato, ker se zaveda, da tudi sama nosi del odgovornosti za nastali položaj. Da bi preprečila širjenje okužb z novim koronavirusom, je že lani postavila pravila, ki prepovedujejo zbiranje večjih množic ljudi na prostem, ter od policistov pričakovala, da jih bodo uveljavljali. In natanko to so možje in ženske v modrem v soboto storili, ko so preprečili množični poklon Londončanov v spomin na Sarah Everard.

Družbena prelomnica

Medtem ko je premier Boris Johnson izrazil »globoko zaskrbljenost« nad dogajanjem v Clapham Commonu, je včeraj fokus javne razprave poskušal preusmeriti nazaj k žrtvi umora in čustvom, ki jih je med Britankami ter Britanci vzbudila njena smrt. Napovedal je poostritev obstoječe zakonodaje za pregon posiljevalcev in zaposlitev večjega števila policistov za varovanje britanskih ulic. Obljubil je tudi spremembe kulture, h katerim je sicer že pred njim pozval vodja opozicije Keir Starmer, ki je okrutni umor 33-letne direktorice marketinga razglasil za prelomnico glede tega, kako bi se morala britanska družba odzivati na nasilje nad ženskami.

»Kot država, družba in vlada moramo zagotoviti, da primere nasilja nad ženskami in njihovega nadlegovanja slišimo in se nanje ustrezno odzovemo,« je poudaril Johnson. »Poskrbeli bomo, da se to tudi zgodi.«