V odnosih med Parizom in Londonom je razprtije zamenjala kemija

Prisotnost kemije med voditelji je lahko dobrodošla spodbuda za dvostranske odnose. Med Emmanuelom Macronom in  Rishijem Sunakom medsebojne naklonjenosti več kot očitno ne manjka, in to sta francoski predsednik ter britanski premier pokazala tudi med srečanjem v Parizu, s katerim sta po daljšem obdobju napetosti poskušala obrniti nov list.

Geografija je tisto, kar Francijo in Združeno kraljestvo veže skupaj, je med novinarsko konferenco poudaril francoski predsednik, in dodal, da tega ne more spremeniti nobena politična odločitev ali izredni dogodek. Toda v odnosih med državama je po Macronovih in Sunakovih besedah vseeno nastopil čas za nov začetek. »Začenjamo z novim poglavjem,« se je z gostiteljem strinjal britanski premier, ki je v francosko glavno mesto dopotoval z namenom »resetiranja« dvostranskih vezi.

Od britanskega referenduma o brexitu sta se London in Pariz dolgo lovila pri vzpostavljanju novega ravnovesja v njunih odnosih. Odločitev Združenega kraljestva o izstopu iz Evropske unije je načela medsebojno zaupanje, zaporedne britanske vlade pa so v Franciji in njenemu predsedniku videle predvsem rivala. Liz Truss pred vzponom na oblast ni bila prepričana o tem, ali je Macron prijatelj ali sovražnik, rekoč, da bo to pokazal čas. Njen predhodnik Boris Johnson je imel s Francozom dosti več skupnega, a odnosi med državama so najbolj nazadovali ravno med njegovim mandatom.

Macron in Sunak sta današnji sestanek izkoristila za okrepitev sodelovanja na področju obrambe, energetike ter boja proti nezakonitim migracijam. Foto: Kin Cheung/Afp

Med razlogi za to ni bil le brexit oziroma njegove posledice; za kapljo čez rob se je izkazala predvsem odločitev Avstralije, da odstopi od večmilijardnega posla s Francijo o dobavi podmornic za svojo mornarico in namesto tega sklene varnostno ter obrambno partnerstvo z ZDA in Združenim kraljestvom. London je pri sklepanju alternativnega dogovora odigral ključno vlogo, in se s tem vsaj nekoliko zameril Parizu. K poglabljanju napetosti so pripomogle tudi izjave takratnega premiera Johnsona, ki je »prijatelje« na drugi strani Rokavskega preliva pozival, »naj se poskušajo obvladati«.

Skupni izzivi, skupne rešitve

Vojna v Ukrajini je te razprtije potisnila v ozadje, a tako London kot Pariz sta želela povleči črto pod obdobjem napetosti in poiskati skupne rešitve za skupne izzive. Macron in Sunak sta današnji sestanek izkoristila za okrepitev sodelovanja na področju obrambe, energetike ter boja proti nezakonitim migracijam. Naznanila sta, da bosta Francija in Združeno kraljestvo skupaj urila ukrajinske marince in s tem pomagala napadeni državi pri odvračanju Rusije, povečali interoperabilnost njunih sil, sodelovali pri razvoju novih vrst orožja ter promovirali stabilnost v Indopacifiku.

Britanski premier je v francosko glavno mesto dopotoval z namenom »resetiranja« dvostranskih vezi. Foto: Kin Cheung/Afp

Najpomembnejša tema pogovorov z britanske perspektive so bile razmere v Rokavskem prelivu, kjer že več let narašča obseg nezakonitih migracij. Tudi na tem področju sta voditelja napravila viden korak, in sicer z dogovorom o vzpostavitvi posebnega finančnega okvira. Združeno kraljestvo bo v naslednjih treh letih namenilo pol milijarde evrov za povečanje nadzora obalnih delov in izgradnjo novega centra za pridržanje na severu Francije. Na ta način bo Sunak poskušal omejiti stalen dotok čolnov z ljudmi in s tem tudi izpolniti ključno zavezo zadnjega leta svojega mandata.

Pri ustavljanju čolnov z ljudmi London stavi na sporne ukrepe

Voditelja nista razpravljala o možnosti vračanja migrantov, ki se jim uspe prebiti na Otok, nazaj v Francijo, saj je to področje v domeni Bruslja in ne Pariza. Ne glede na to so besede britanskega premiera puščale vtis, da je bil z izkupičkom srečanja več kot zadovoljen. »Zelo sem srečen, da služim skupaj z vami, in neverjetno navdušen nad prihodnostjo, ki jo lahko zgradimo. Merci mon ami [Hvala, moj prijatelj].«