Vse večji razkorak med ZDA in Rusijo pri izvozu orožja

Trgovina z orožjem je na globalni ravni zaznala manjši upad v zadnjem desetletju, a za to statistiko se skriva občutna rast vojaških arzenalov na območjih visokih geopolitičnih trenj. To je razvidno zlasti v Evropi, kjer se države pospešeno oborožujejo v odzivu na rusko agresijo na Ukrajino, kot tudi v vzhodni Aziji, kjer vlaganje v obrambo spodbujata naraščanje moči Kitajske ter nepredvidljivost Severne Koreje.

»Po ruskem napadu na Ukrajino želijo evropske države hitreje uvoziti več orožja. Strateško tekmovanje se nadaljuje tudi drugod: uvoz orožja v vzhodno Azijo se je povečal, uvoz na Bližnji vzhod pa ostaja na visoki ravni,« je poudaril Pieter D. Wezeman, višji raziskovalec pri Stockholmskem mednarodnem mirovnem raziskovalnem inštitutu (Sipri) in eden od avtorjev novega poročila o trendih v svetovni trgovini z orožjem.

Čeprav je vojni v Ukrajini po ugotovitvah inštituta možno pripisati omejeno vlogo pri povpraševanju po orožju na globalni ravni v zadnjih petih letih, bo njen vpliv na dolgi rok bistveno večji. Ne le da je Ukrajina, ki od razpada Sovjetske zveze ni igrala velike vloge v mednarodni trgovini z orožjem, lani postala tretja največja uvoznica orožja na svetu, znatno več naročil za orožje je bilo tudi v drugih evropskih državah. Te so v obdobju 2018–2022 uvozile za skoraj polovico več orožja kot v petih letih pred tem. Med članicami Nata je bil ta delež še večji in je znašal 65 odstotkov. Avtorji poročila poudarjajo, da bo uvoz v evropske članice severnoatlantskega zavezništva v prihodnjih letih še naprej naraščal.

Zmagovalci in poraženci

Evropa je največ orožja uvozila iz ZDA, ki tudi na globalni ravni ostajajo daleč največji trgovec z orožjem. V zadnjih petih letih so v primerjavi z obdobjem 2013–2017 za šestino povečale svoj delež v svetovni trgovini z orožjem (na 40 odstotkov); tržni delež Rusije, denimo, je v tem času upadel za tretjino (na 16 odstotkov).

Evropa je največ orožja uvozila iz ZDA, ki tudi na globalni ravni ostajajo daleč največji trgovec z orožjem. Na fotografiji tovarna orožja v mestu Troy, Alabama. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

Rusija se pri izvozu orožja kaže kot ena največjih poraženk obdobja po letu 2018. Čeprav je še vedno druga največja izvoznica na svetu, bi lahko v prihodnosti njen položaj dodatno nazadoval, opozarjajo avtorji poročila. Vlogo pri tem utegnejo odigrati različni dejavniki, od majhnega obsega pričakovanih dobav in prioretiziranja proizvodnje orožja za lastno vojsko do trgovinskih omejitev, povezanih z zahodnimi sankcijami, ter zmanjšanja kitajskega povpraševanja po ruskem izvozu.

Ukrajina od razpada Sovjetske zveze ni igrala velike vloge v mednarodni trgovini z orožjem, lani pa je postala tretja največja uvoznica na svetu. FOTO: Oscar Del Pozo/AFP

Njen položaj na lestvici največjih izvoznic bi lahko ogrozila Francija, ki na globalni ravni obvladuje že več kot desetodstotni tržni delež in je v zadnjih petih letih svoj izvoz povečala za skoraj polovico v primerjavi z obdobjem 2013–2017. Večina orožja, ki ga je ta članica Evropske unije izvozila po letu 2018, je končala v Aziji in Oceaniji ter na Bližnjem vzhodu. Med kupci francoskega orožja izstopajo predvsem Indija, Katar in Egipt. Vse večjo vlogo Francije na globalni ravni nakazuje tudi podatek, da je imela država konec lanskega leta precej več naročil za izvoz orožja kot Rusija.

Kitajska v zaostanku

Franciji je uspelo utrditi svoj položaj tudi v primerjavi z drugimi vodilnimi evropskimi izvoznicami orožja, katerih tržni delež se je v zadnjih petih letih zmanjšal. V tej skupini sta najbolj nazadovala Nemčija in Združeno kraljestvo; njun izvoz se je zmanjšal za več kot tretjino. Izjema je bila Italija, ki je obseg svojega izvoza povečala za kar 45 odstotkov in se je na seznamu največjih trgovcev z orožjem prebila na šesto mesto.

Ponudba orožja v svetu ne dosega povečanega povpraševanja

Francija je prehitela tudi Kitajsko, katere tržni delež je v zadnjih petih letih upadel za skoraj četrtino – na 5,2 odstotka. V tem obdobju je Kitajska orožje izvozila v 46 držav, več kot polovica njenega izvoza pa je, sodeč po podatkih Siprija, končalo v Pakistanu. Kitajska oziroma strah pred naraščanjem njene vojaške moči je sicer eden od vzrokov za pospešeno oboroževanje ameriških zaveznic v Aziji in Oceaniji, zlasti Japonske, Južne Koreje in Avstralije, ki so uvoz orožja po letu 2018 povečale za 171, 61 oziroma 23 odstotkov.