Neomejen dostop | že od 9,99€
Na jutro po smrti britanske kraljice Elizabete II. so naslovnice svetovnih časopisov zapolnile njene podobe z besedami slovesa. Kot da svetovni tisk tekmuje, kdo se bo bolj dostojanstveno poslovil od priljubljene monarhinje in čigavo slovo od njenega veličanstva bo bolj »kraljevsko«. A nekaj je neizpodbitno: za oboje zadoščata že podoba srebrnolase gospe ter nekaj preprostih besed …
Sožalja prihajajo iz vsega sveta
Kraljica Elizabeta II. se je po več kot 70 letih vladavine poslovila v četrtek, 8. septembra. Bila je najdlje vladajoča britanska monarhinja in najstarejša monarhinja na svetu. Spominu nanjo sta se med drugim poklonila predsednika Kitajske in Rusije, Xi Jinping in Vladimir Putin, v Braziliji so razglasili tridnevno žalovanje ... Sožalja kraljevi družini in britanskemu narodu se vrstijo z vseh koncev sveta: od papeža Frančiška, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, do voditeljev držav članic skupnosti Commonwealtha, pa tudi Izraela, Turčije ...
Britanski tisk je 8. september, ko je kraljica za večno zaspala, razglasil za »zgodovinski in mračni dan«.
»Radi smo vas imeli, gospa,« je k črno-beli fotografiji kraljice na naslovnici pretresljivo zapisal The Sun, ki se je za to priložnost »preoblekel« v kraljevsko vijoličasto barvo. Za časnik kraljičina smrt pomeni konec njene zgodovinske vladavine.
Z eno samo preprosto besedo, ki vse pove – z besedo hvala – se je od kraljice poslovil Mirror. Tudi Daily Express na naslovnici prinaša črno-belo podobo »naše ljubljene kraljice« in poroča o narodu, »združenem v žalosti«, ki pred Buckinghamsko palačo poje himno.
Daily Mail v posebni zgodovinski izdaji svetu sporoča, da so britanska srca zlomljena; da se zdi preprosto nepredstavljivo, da je »ta najmodrejša in najbolj neomajna ženska, naša vodilna luč v najtemnejših nočeh«, odšla.
Metro se spominu kraljice poklanja s celostransko »kronano« fotografijo iz njenega mladostnega obdobja, medtem ko je Timesova naslovnica »osmrtnica«, ki prinaša pregled kraljičinega življenja, sestavljenega iz »dobe velikih družbenih, materialnih in tehnoloških sprememb«.
»Kdo bi verjel, da bi kraljica, ki smo jo nekoč poznali, privolila sodelovati v podvigu z Jamesom Bondom ob otvoritvi olimpijskih iger v Londonu 2012?« še izražajo občudovanje ženski, ki je »rešila monarhijo« in zaradi katere je potihnil »politični hrup« in se umiril celo parlament, ko je izvedel, da se ji zdravje slabša. Kot da »nenadoma ni bilo nič več drugega pomembno«.
Tačas The Guardian na naslovnici »slika« kraljico v vsem njenem sijaju: ob kronanju. Opisuje jo kot »popolnoma vtkano v tkanino življenja« Britancev, in to v dolgih letih vladavine, v katerih so se dogajale usodne spremembe in družbene prelomnice.
Za Guardian je kraljica Elizabeta II. »igrala večinoma brezhibno vlogo sodobnega ustavnega monarha«, bila je simbolična osebnost in svarilo političnim voditeljem. V časniku se spominjajo tudi kraljičinega »prelomnega obiska Dublina leta 2011 in rokovanja z nekdanjim voditeljem Irske republikanske armade Martinom McGuinnessom«.
O Elizabetini »milosti, človečnosti in trdnosti« in o njeni »izredni življenjski službi« razmišlja Financial Times.
The Daily Telegraph na naslovnici sporoča, da je »žalost cena«, ki jo britanski narod plačuje za ljubezen do svoje »neomajne« kraljice. O vladavini kralja Karla III. pa časnik meni, da je malo verjetno, da bi se »nehal boriti za cilje, ki jih je zagovarjal desetletja«. Nihče, ki pozna Charlesa, ne pričakuje, da bo kraljeval na enak način kot njegova mati, napoveduje The Daily Telegraph.
Kraljici Elizabeti II. je uspelo ob velikih družbenih spremembah in hudih družinskih škandalih ohraniti naklonjenost britanski kroni.
The New York Times
Za škotski Herald je kraljičina smrt »konec nekega obdobja«, z nazivom ženske, ki je bila zgled med mirovnim procesom, pa se je kraljici poklonil Belfast Telegraph.
Nemški Bild piše Svet žaluje za kraljico, francoski dnevnik Liberation s kraljičino mladostno podobo v črnem plašču prinaša zgodbo o »angleški bolečini«. Španski El Pais se od kraljice poslavlja »v rdečem« – s fotografijo njenega prihoda na srečanje, ki so ga njej v čast leta 2015 pripravili v palači Bellevue v Nemčiji in z napisom Umrla je Isabel II. El Pais svoje bralce spomni, da je bila kraljica, ki je Veliki Britaniji vladala 70 let, »referenca za vse evropske monarhije«.
Veliki Britaniji je odvzeta nit, ki je tkala narod in ga povezovala z njegovo preteklostjo.
The Economist
Indian Express pokojno kraljico razglaša za »ikono in institucijo«, avstralski The Daily Telegraph pa za »nenadomestljivo«.
Pogled v pacifiške države, ki so del Commonwealtha, kaže, da sta se kraljica in »zapletena kolonialna zapuščina« tudi njim usidrala v srca. Zastave so spustili na pol droga.
Kraljica, ki je Veliki Britaniji vladala 70 let, je bila referenca za vse evropske monarhije
El Pais
The New York Times napoveduje novo obdobje, na katero se bo morala Velika Britanija pripraviti po smrti kraljice, te »edine stalnice v nestalnem svetu«. Od propadajočega imperija do hladne vojne in do pretresov v 70. letih, od brexita do covida – kraljica je bila vedno tam, piše novinar ameriškega časnika in se sprašuje: »Kaj bo Velika Britanija brez nje?«
Kraljičina smrt, meni NYT, prihaja v trenutku velike negotovosti za Veliko Britanijo: »Ni je britanske osebnosti, za katero bi tako globoko žalovali ali ob katere smrti bi bolj obračunavali z identiteto in prihodnostjo svoje države.«
Kraljici Elizabeti II. je uspelo ob velikih družbenih spremembah in hudih družinskih škandalih ohraniti naklonjenost britanski kroni.
Po pisanju kitajskega South China Morning Post Elizabetino smrt objokuje tudi Kitajska. Spominjali se je bodo kot osebe, ki je živela v turbulentnih časih, v času krepitve in rahljanja vezi med Združenim kraljestvom in Kitajsko, medtem ko jo bodo uporabniki tamkajšnjih družbenih omrežij pomnili predvsem po eleganci in barvitih opravah. Kraljice Elizabete II. ni več. Živela Elizabeta II.!
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji