Putinov zagovor ruskega spopada s pandemijo

Med maratonskim odgovarjanjem na vprašanja novinarjev in državljanov je dolgoletni ruski voditelj največ pozornosti namenil pandemiji in ruski vakcini proti covidu-19, a v razglabljanje o številnih domačih problemih je Vladimirju Putinu uspelo vriniti tudi nekaj pogledov na mednarodna dogajanja.

Nič kaj utrujeno ni Putin izgledal po včerajšnji videokonferenčni inventuri leta, na kateri je le nekaj sekund manj kot štiri ure in pol odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih že prej poslali državljani ali pa so mu jih domači in tuji novinarji postavljali v več tiskovnih centrih po državi. Na več kot 50 vprašanj, od socialnih, šolskih, upokojenskih do osebnih, med katerimi je bilo tudi takšno, katere knjige bere svojim vnukom, je odgovoril ruski voditelj, najbolj pa je vse zanimalo, kaj meni o tem, kar je sam imenoval največji globalni problem letošnjega leta: pandemija koronavirusa.



Po Putinovih besedah je Rusija krizo doslej prebrodila boljše kot druge države, ki so upravičeno ponosne na uspešno gospodarstvo, razvite socialne službe in zdravstvene sisteme. »Naš BDP je v tem trenutku padel za 3,6 odstotka, kar je manj kot v ZDA ali v vseh vodilnih državah Evrope in EU, kjer je ponekod, kot na primer v Britaniji, padel skoraj za devet odstotkov,« je povedal Putin. Dodal je, da je Rusija med prvimi tremi državami na svetu po številu testiranj, hkrati pa je bila prva, ki je izumila in začela proizvajati vakcino, ki ima skoraj 97-odstotno učinkovitost. Pohvalil je »naše tuje kolege«, britansko-švedsko korporacijo AstraZeneca, ki je »pripravljena sodelovati z nami tam, kjer njim ni uspelo«. Sam Sputnika V še ni preizkusil zgolj zato, ker se drži pravil, po katerih zdaj »množično« cepijo le starejše prebivalce, vse pa je pomiril, da bo kljub velikemu povpraševanju iz tujine dovolj vakcin za ruske državljane.



Poleg pandemije so Rusijo letos doletele tudi ustavne spremembe, ki bodo po Putinovih besedah dale precej večjo moč parlamentu. A država bo ostala predsedniška, po ustavnih spremembah pa so se dosedanji predsedniški mandati Putina, ki je tako ali drugače na vrhu oblasti že od leta 1999, izničili. Tako kot vedno doslej je bil tudi tokrat njegov odgovor na vprašanje, ali bo spet kandidiral, skrivnosten. »Imam eno univerzalno pravilo: treba je pomisliti, ali je to, kar počnemo, v blago državi ali ne. Nisem se še odločil, ali bom leta 2024 šel na volitve ali ne.«

Berlinski pacient z ameriško podporo

Zelo ostri so bili Putinovi odgovori na vprašanja o drugi »veliki ruski temi«, ki je v zadnjih dnevih bolj kot v domovini vroča v tujini, kjer so objavili zgodbe, da so opozicijskega politika Alekseja Navalnega zastrupili sodelavci ruske tajne službe. Kakor običajno ruski predsednik imena Navalnega ni izgovoril, je za pa razkritja, v katerih so gibanje napadalcev sledili prek pametnih telefonov, dejal, da niso nikakršna novinarska raziskava, temveč »legalizacija materialov ameriških specialnih služb«. »Kaj mislite, da ne vemo, da sledijo geolokacijam?« je dodal. Po njegovih besedah je ta »berlinski pacient« oziroma »znani bloger« s tem dokazal, da ga te službe podpirajo.

Zato po njegovih besedah ni nič čudnega, če so mu sledile tudi ruske službe. »To pa še ne pomeni, da ga je potrebno zastrupiti. Komu pa je potreben? Če bi hoteli, bi zadevo najbrž izpeljali do konca,« je izjavil poglavar Kremlja.



Večina vprašanj je bilo posvečenih domačim temam, na mednarodnem prizorišču pa je Putin ponovil svoje obtožbe, da so novo hladno vojno začeli na Zahodu, kjer so prelomili obljube, da se Nato ne bo širil na vzhod, v ZDA pa so se začeli odpovedovati vsem sporazumom o omejevanju jedrske oborožitve. Pač pa je Putin pohvalil rusko sodelovanje s Kitajsko in prijateljske odnose z njenim voditeljem Xi Jinpingom, zelo laskave besede pa je izrekel tudi o svojem turškem kolegu Recepu Tayyipu Erdoğanu, »človeku, ki drži besedo, pravemu moškemu, ki bo takrat, ko gre za dobro njegove države, šel do konca«.



Po Putinovem mnenju do nedavnih spopadov v Gorskem Karabahu, kjer je zdaj nameščenih okoli 2000 ruskih mirovnikov, ni prišlo zaradi vplivanja od zunaj oziroma zato, ker bi v Ankari podžigali svoje azerbajdžanske bratrance, temveč so napetosti že več let naraščale. Ponovil je, da je Karabah del Azerbajdžana, a da se bo treba o njegovem statusu še dogovoriti. Pred dnevi je prišlo do manjših kršitev premirja, ki sta ga Baku in Erevan podpisala s posredništvom Moskve, ker nekatere določbe obe strani drugače razumeta. V Azerbajdžanu so trdili, da mora armenska vojska zapustiti celotni Karabah, Putin pa je pojasnil, da so se dogovorili tako, kakor to razumejo v Armeniji: njihovi vojaki se morajo umakniti le iz tistih območij, ki so se jih v sporazumu obvezali vrniti Azerbajdžanu.