Beograd – »Ne bosta prišla v mesto, ni teorije. Vsi mostovi so zaprti,« naju je s fotografom »potolažil« natakar v restavraciji v Novem Beogradu. Razlog za obsedno stanje v srbski prestolnici je
obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina. Mož, ki Srbom prinaša upanje, da jim stoji ob strani veliki slovanski brat, drugim v regiji pa nelagodje zaradi pretiranega vmešavanja z Vzhoda, ljudem na ulicah Beograda prinaša manj navdušenja in več jeze zaradi prometnega nereda.
Trgovci in gostinci v središču mesta so ob desetih dopoldne nenapovedano dobili obisk policije in ukaz, da morajo zapreti lokal. Kljub temu da niso neposredno na območju, kjer se giblje ruska delegacija.
Hram Svetega Save, kjer bo zvečer Putin, je močno varovan, območje izpraznjeno. FOTO: Novica Mihajlović
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Da se v mestu dogaja nekaj pomembnega, je opaziti že v bližini letališča, kjer so po zasneženih poljanah posejani policisti, ob vpadnici je na vsakih sto metrov opaziti policista ali dva. Vse skupaj spremljajo ruske in srbske zastave, obešene druga ob drugi. Tik pred Putinovim pristankom drugega kot nelagodja zaradi prometnega kaosa v mestu ni zaznati.
Na vpadnicah v središče mesta so dolge kolone avtobusov, polnih Vučićevih privržencev, ki jih s podeželja peljejo na prizorišče, kjer bo zvečer Putin predvidoma nagovoril množico.
Lahko denar pomiri jezo?
Gospodarski učinki Putinovega obiska utegnejo zasenčiti politične učinke, ki si jih želi predvsem predsednik Srbije
Aleksandar Vučić. Predsednik, ki vsako soboto skozi stisnjene zobe spremlja množične proteste Srbov, nezadovoljnih z avtoritarnim slogom vladanja, danes na ulicah Beograda pričakuje 70.000 svojih privržencev. Ni zelo verjetno, da Vučićeve in sočasno Putinove oboževalce ganejo pričakovani gospodarski učinki obiska.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Na letališču je Vučić sprejel ruskega predsednika. FOTO: Mikhail Klimentyev/AFP
Gostitelji in visoki ruski gost so namreč sklenili 20 različnih sporazumov na gospodarskem področju. Po vrednosti in pomenu izstopajo sporazumi na področju energetike in infrastrukture. Po pričakovanjih ministrice za infrastrukturo
Zorane Mihajlović bi novi sporazumi lahko prispevali k večji energetski varnosti Srbije, ki je že tako močno odvisna od uvoza ruskih energentov, po drugi strani pa si obetajo lažji dostop za svoj izvoz, ne le na ruski trg, ampak tudi na druge trge, ki so pod močnim ruskim vplivom.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Podzemno skladišče plina in zelena luč za transport ruskega plina skozi Srbijo oziroma priključitev na plinovod iz Turčije, ki naj bi nadomestil izpad zaradi ustavitve Južnega toka, so glavne pridobitve na energetskem področju, obnova hidroelektrarne Đerdap 2 ter dogovori o gradnji in obnovi železniške infrastrukture v vrednosti 230 milijonov evrov so bili po izjavah Mihajlovićeve krona sporazumov na gospodarskem področju.
Ruski kapital je v Srbiji močno prisoten tudi na bančnem trgu. Doslej je Rusija v Srbijo vložila več kot štiri milijarde dolarjev, po vrednosti pa izstopajo vlaganja v energetiko oziroma nakup Naftne industrije Srbije pred dobrim desetletjem.
Komentarji