Putin objel morilca, vohunki iz Črnuč pa poklonil šopek rož

Iz letala, ki je po zgodovinski izmenjavi zapornikov vzletelo iz Ankare, je na ruskih tleh prvi izstopil polkovnik FSB (ruska varnostno-obveščevalna služba) in v Nemčiji zaradi umora na dosmrtno zaporno kazen obsojeni Vadim Krasikov. S stiskom roke in objemom ga je sprejel ruski predsednik Vladimir Putin.

Ana Valerevna Dulceva, poveljnica tihega para iz najete hiše v Črnučah, ki sta se predstavljala za argentinska državljana, v resnici pa sta vohuna službe SVR, je v Putinovem objemu zajokala, vrhovni poveljnik pa je njej in mladoletni hčerki izročil šopek rož.

Izmenjava zapornikov, največja po koncu hladne vojne, v katero je bilo vključenih 15 zaprtih iz Rusije in eden iz Belorusije ter osem iz zahodnih držav, se je zgodila včeraj popoldne na letališču v Ankari.

Vadim Krasikov, ki si ga je Putin najbolj želel rešiti iz zapora, je leta 2019 sredi belega dne v parku v Berlinu ustrelil nekdanjega čečenskega poveljnika.

Nemčija je bila pred veliko moralno dilemo, kako iz zapora izpustiti človeka, ki mu je za umor na njenih tleh sodišče dosodilo največjo možno kazen, a so na koncu očitno zmagali argumenti zaveznikov, predvsem Združenih držav Amerike, ki je vodila ta izjemno kompleksni in varnostno ter politično občutljivi projekt izmenjave zapornikov. Na vsak način je namreč želela iz ruskih zaporov rešiti svoje po krivici zaprte državljane, s poročevalcem časnika Wall Street Journal Evanom Gershkovichem na čelu.

Vohuna, ki so ju ujeli v Sloveniji. FOTO: Mikhail Voskresenskiy/AFP

Ruska agenta iz tako imenovanega programa ilegalci Ana Valerevna Dulceva in Artjom Viktorovič Dulcev, ki sta v Ljubljani živela in delala pod krinko argentinskih državljanstev in identitet, a so ju slovenski varnostni organi s pomočjo podatkov zavezniških obveščevalno-varnostnih služb spremljali in decembra 2022 prijeli na njunem domu v Črnučah, sta rusko državo stala milijone evrov.

Gradnja lažne identitete, ki je trajala leta in je potekala skozi več držav, je namreč izjemno drag podvig, takšni agenti pa so za Rusijo postali dragoceni po začetku vojne v Ukrajini, ko so zahodne države začele množično izganjati osebje ruskih veleposlaništev, za katera so imeli indice, da opravljajo obveščevalno delo.

Ruska agenta, prijeta v Sloveniji, je na tajnem sojenju zastopala ekipa vrhunskih odvetnikov, v sredo, torej tik pred izmenjavo, pa sta priznala krivdo in bila obsojena na leto in sedem mesecev zapora. Obsodba je bila nujen pogoj, da sta lahko bila skupaj s svojima otrokoma vključena v skupino, ki je odletela v Ankaro, na prizorišče velike izmenjave.