Neomejen dostop | že od 9,99€
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ob začetku dvodnevnega rusko-afriškega vrha v Sankt Peterburgu obljubil, da bo šestim afriškim državam brezplačno zagotovil do 50.000 ton žita. Zavrnil je povratek Rusije k sporazumu o izvozu žita, od katerega je odstopila, in vztrajal, da se bodo usmerili k »pravičnejšemu sistemu razdeljevanja virov«.
»V prihodnjih mesecih bomo lahko zagotovili brezplačno dobavo od 25.000 do 50.000 ton žita, in sicer Burkina Fasu, Zimbabveju, Maliju, Somaliji, Srednjeafriški republiki in Eritreji,« je napovedal Putin.
Prav tako je pred začetkom vrha v sredo napovedal, da bo poleg izvoza žita v središču pozornosti tudi krepitev sodelovanja Rusije z afriškimi državami na področju trgovine, naložb, prehranske varnosti, boja proti revščini in podnebnih sprememb. Gre za drugi afriško-ruski vrh, prvi je potekal leta 2019 v Sočiju.
Po napovedih Kremlja bo Putin ob drugem dnevu vrha v petek s skupino voditeljev afriških držav razpravljal tudi o razmerah v Ukrajini in Nigru, kjer predsednika države Mohameda Bazouma v poskusu državnega udara od srede zadržuje predsedniška straža, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Afriki sicer skrbi poraja predvsem nedavna odločitev Moskve o odstopu od dogovora o izvozu žita, v okviru katerega je Ukrajina izvozila okoli 33 milijonov ton žita, kar je pripomoglo k stabilizaciji cen hrane po svetu. Rusija pa je odtlej po navedbah ukrajinske strani v napadih na skladišča uničila že več kot 60.000 ton žita.
Afriška unija je danes ponovno pozvala Moskvo, naj znova pristopi k sporazumu.
»Problem žita in gnojil zadeva vse. O tem se bomo pogovarjali v Sankt Peterburgu, o tem bomo razpravljali s Putinom, da vidimo, kako lahko znova zaženemo ta sporazum,« je ruskim državnim medijem povedal predsednik Komorov Azali Assoumani, ki trenutno predseduje Afriški uniji.
Putin je sicer danes ob odprtju vrha zavrnil ponovni pristop k sporazumu, poroča bruseljski bilten Politico.
Po navedbah Kremlja se vrha v Rusiji udeležujejo predstavniki 49 od 54 afriških držav, od tega 17 voditeljev držav ali vlad. Kljub temu bo letos udeležba nekoliko manjša kot leta 2019. Kremelj je že pred dogodkom zahodne diplomate obtožil pritiskov na afriške udeleženke, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je danes pozval afriške voditelje, ki so se udeležili vrha, naj od Moskve zahtevajo jasne odgovore glede odstopa od sporazuma o izvozu žita. »Točno vedo, kdo je kriv za trenutne razmere. Pričakujem, da bo Rusija to jasno slišala od naših afriških partnerjev,« je dejal med današnjim obiskom v Wellingtonu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji