Prvi pogovori med Azerbajdžanom in separatisti v Gorskem Karabahu končani

Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi v kraju Jevlah so se danes po približno dveh urah zaključili, poročajo azerbajdžanski mediji. Armenija je medtem Azerbajdžan obtožila izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu, tamkajšnji separatisti pa kršenja v sredo dosežene prekinitve ognja.

Da so se pogovori med sprtima stranema končali, je med drugim na svoji spletni strani poročala azerbajdžanska tiskovna agencija Azertac. Podrobnosti o pogajanjih ali sklepov pri tem ni navedla.

Separatistične oblasti začele pogovore o ponovni integraciji

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes izjavil, da pot do miru z Azerbajdžanom ni lahka, vendar jo je treba nadaljevati. »Ta pot ni lahka, gre skozi notranje in zunanje pretrese, a ji moramo slediti,« je dejal v televizijskem nagovoru.

Separatistične sile v Gorskem Karabahu so medtem azerbajdžanske sile obtožile kršenja prekinitve ognja, ki je med stranema začela veljati v sredo in po kateri je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev razglasil konec »protiteroristične operacije« v sporni regiji.

Po navedbah separatistov so azerbajdžanske sile streljale nedaleč od Stepanakerta, glavnega mesta samooklicane republike Arcah. Obrambno ministrstvo v Bakuju je te navedbe zavrnilo kot popolnoma napačne, poročajo tuje tiskovne agencije.

Etnično čiščenje

Armenski veleposlanik Andranik Hovhanišjan je medtem danes v govoru pred Svetom ZN za človekove pravice v Ženevi Baku obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu.

Azerbajdžan in Armenija, katere uradna vojska v zadnjih spopadih ni sodelovala, sta sicer že desetletja v sporu zaradi Gorskega Karabaha. FOTO: Irakli Gedenidze/Reuters

»Civilisti v Gorskem Karabahu so ujeti in nimajo možnosti za evakuacijo, saj Azerbajdžan še naprej blokira edino življenjsko pot, ki regijo povezuje z Armenijo,« je dejal in dodal, da to ni le »konfliktna situacija, ampak zločin proti človeštvu, ki ga je treba obravnavati kot takega.«

Predstavnica Azerbajdžana Dilara Abdulajeva je v govoru pred istim organom poudarila, da je bila njena država »prisiljena sprejeti protiteroristične ukrepe«. Pri tem je vztrajala, da so bile tarče azerbajdžanskih sil izključno »nezakonite vojaške formacije in utrdbe« v Gorskem Karabahu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Alijeva danes pozval, naj zagotovi varnost Armencev v Gorskem Karabahu, je po telefonskem pogovoru med ruskim in azerbajdžanskim voditeljem sporočil Kremelj. Dodal je, da se je Alijev pri tem Putinu opravičil in izrazil sožalje zaradi smrti več pripadnikov ruskega mirovnega kontingenta med zadnjimi sovražnostmi.

K spoštovanju pravic etničnih Armencev in zagotovitvi njihovih humanitarnih potreb v Gorskem Karabahu je v sredo pozval tudi predsednik evropskega sveta Charles Michel. Pri tem je med drugim izrazil razočaranje nad trenutnimi razmerami na območju, operacijo Bakuja pa je označil za nesprejemljivo, je sporočil vir pri EU.

Azerbajdžan in Armenija, katere uradna vojska v zadnjih spopadih ni sodelovala, sta sicer že desetletja v sporu zaradi Gorskega Karabaha. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se zapletli tudi v dve vojni.