Prva obsodba ustaškega pozdrava »Za dom spremni«

Prva pravnomočna sodba hrvaškega visokega sodišča za prekrške, ki obsoja ustaški pozdrav »Za dom spremni", ne bo ničesar spremenila. Sodna odločitev ne bo vplivala na delo nižjih sodišč, ker hrvaško sodstvo ne deluje po principu presedana, oblast pa nima niti politične moči niti volje, da bi inkriminirala sporni pozdrav.

Visoko sodišče za prekrške je konec minulega tedna kaznovalo lokalnega pevca Maria Rosa iz Makarske zaradi izvedbe pesmi »Bojne Čavoglave«, ki vsebuje ustaški pozdrav »Za dom spremni«. Rosa je plačal denarno kazen in sodne stroške v skupni višini okoli 130 evrov, medtem ko je kninsko sodišče za prekrške lani oprostilo sleherne odgovornosti avtorja sporne pesmi in popularnega pevca Marka Perkovića Thompsona. Rosa je pristojne pozval, naj se izrečejo, ali je pesem prepovedana ali ne, ali pa povedo, da jo Thompson lahko izvaja, on pa ne.

Ponosni na ustaško tradicijo

V obrazložitvi sodbe je visoko sodišče zapisalo, da se je pozdrav »Za dom spremni« uporabljal kot uradni pozdrav ustaškega gibanja Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki je utemeljeno na fašizmu in rasizmu ter simbolizira sovraštvo proti ljudem različne rase, verske in etnične identitete. Sodišče je zavrnilo pritožbo Rosa, da je izvirno besedilo pesmi avtorsko zaščitilo hrvaško društvo skladateljev.

Po njegovi oceni dejstvo, da je sporni pozdrav del avtorskega umetniškega dela, ne spremeni dejstva, da simbolizira sovraštvo proti ljudem različne rase, verske in etnične identitete, manifestira rasistično ideologijo in podcenjuje žrtve zločinov proti človečnosti. Ustava prepoveduje vsako pozivanje ali spodbujanje na nacionalno, rasno ali versko sovraštvo, izvajanje pesmi z ustaškim pozdravom pa opogumlja druge k izražanju sovraštva in nasilju ter ustvarja latentno nevarnost, nelegadje in vznemirjenost pri osebah, ki ne spadajo v večinsko etnično ali versko skupnost, je sklenilo sodišče.

Na Hrvaškem je še veliko ljudi, ki v ustaštvu ne vidijo nič spornega. To stanje bi lahko prva presekala oblast v devetdesetih na čelu s prvim predsednikom Franjom Tudžmanom, ki ga je uradno obsojala, dovoljevala pa je poimenovanje ulic po ustaških politikih, uporabo ustaškega podzrava in ustaške pesmi. Sporni pozdrav »Za dom spremni« so prevzele ob ustanovitvi tudi hrvaške oborožene sile, ki so bile ponosne na ustaško tradicijo. S tem problemom se ni drznila spopasti nobena naslednja oblast na čelu s HDZ ali SDP, tega pa v predvolilnem času tudi ne gre pričakovati od premierja Andreja Plenkovića in predsednice Kolinde Grabar-Kitarović.

Ignoriranje evropskih priporočil

Razdvojena je tudi pravna stroka. Po mnenju prvih ni sprejemljivo, da bi država, ki je sicer res zasnovana na antifašizmu, temeljila na prepovedih in da bi policija odločala, kaj je spodbujanje sovraštva in kaj ne. Spet drugi so prepričani, da sta ustanovno sodišče in pravosodje izrekla pravorek o ustaštvu, tako da se nižja sodišča ne bi smela pozivati na dejstvo, da  hrvaško sodstvo ne deluje po principu presedana.

Po njihovem bi morali končno obrniti novo stran, tako v zvezi s pozdravom »Za dom spremni«, kot s poskusi revizionizma in zmanjševanja števila žrtev v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Tretji opozarjajo, da Hrvaška ne spoštuje priporočil evropskega parlamenta, ki je lani sprejel poseben dokument o neofašističnih in fašističnih organizacijah.

Posledica prve pravnomočne sodbe bo, da nekateri ljudje ne bodo več vzklikali »Za dom spremni«, vendar ne zato, ker bi menili, da je ustaški pozdrav neprimeren, temveč iz strahu, da bi lahko plačali kazen. Dogajalo se bo tudi, da bodo ljudje v enem mestu kaznovani, v drugem pa ne. V prvem pravnem sankcioniranju spornega pozdrava vidijo optimisti potrdilo, da se vse spremembe začenjajo z malimi koraki.