Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Proti podnebnim spremembam se je treba boriti takoj

Evropski zeleni bodo vztrajali, da mora biti boj s klimatsko krizo v jedru evropske politike.
Franziska Maria Ska Keller, voditeljica nemških Zelenih in sovoditeljica evropske zveze zelenih strank. FOTO: Reuters
Franziska Maria Ska Keller, voditeljica nemških Zelenih in sovoditeljica evropske zveze zelenih strank. FOTO: Reuters
23. 7. 2019 | 18:00
9:30
Franziska Maria Ska Keller je voditeljica nemških Zelenih in sovoditeljica evropske zveze zelenih strank, ki ima trideset članic. Evropski zeleni imajo v novi sestavi evropskega parlamenta 69 poslank in poslancev – 17 več kot v dosedanji sestavi. V velikem zelenem valu, ki je zajel Zahodno in Severno Evropo, nekdanji komunistični del Evrope, kjer je bistveno – in že tradicionalno – nižja tudi povprečna volilna udeležba, pa praktično niti oplazil ne, so zeleni postali eni izmed zmagovalcev evropskih parlamentarnih volitev. S Ska sva se pogovarjala o evropski »kadrovski politiki«, razlogih za vzpon zelenih strank in absolutni nujnosti, da se besede prevedejo v neposredno politično akcijo.
 

Kako ste evropski Zeleni videli kadrovanje v evropski komisiji? Kakšni so vaši občutki?


Naša pozicija je ves čas ista – kandidate sodimo po njihovih programih. Tokrat so nas zanimali jasni predlogi glede reševanja klimatske krize, socialne Evrope in vladavine prava.

Ta – za nas ključna vprašanja – smo pred desetimi dnevi na javnem »zaslišanju«, ki si ga je mogoče ogledati tudi na spletu, postavili tedaj še kandidati za predsednico evropske komisije Ursuli von der Leyen. Njeni odgovori na naša vprašanja so bili za nas resno razočaranje. Ene same jasne zaveze nismo dobili – o čemerkoli.

Predstavitveni govor, ki ga je imela predsednica prejšnji teden v evropskem parlamentu v Strasbourgu, je bil precej bolj obetaven. Zelo močan. A prav tako brez jasnih zavez o tematikah, ki so za nas najbolj pomembne. Dejala je, da je boj proti klimatskim spremembam pomemben. Da je pomembna pomoč beguncem. Da je pomembna vladavina prava. A ni povedala, kaj namerava v tej smeri predlagati. Povzetki so bili dobri, a to ni dovolj. Od kandidatke za predsednico smo pričakovali jasne predloge. Ker jih nismo slišali, smo se odločili, da je ne bomo podprli. Seveda moram omeniti tudi proceduralne probleme, saj von der Leynova ni bila med »spitzen« kandidati … Normalno bi bilo, denimo, da bi imela kandidatka za predsednico evropske komisije kampanjo, da bi se predstavila.


»Od kandidatke za predsednico smo pričakovali jasne predloge. Ker jih nismo slišali, smo se odločili, da je ne bomo podprli.« FOTO: Vincent Kessler/Reuters
»Od kandidatke za predsednico smo pričakovali jasne predloge. Ker jih nismo slišali, smo se odločili, da je ne bomo podprli.« FOTO: Vincent Kessler/Reuters

 

Ali v trenutni sestavi evropskega parlamenta in kadrovanju znotraj komisije vidite dovolj podpore in prostora za zeleno politiko in, predvsem, za soočenje s klimatsko krizo? Se v Bruslju in Strasbourgu počutite osamljeno?


Hehe, niti približno se ne počutimo osamljeno … Rezultati volitev v evropski parlament so jasno pokazali, da nas Evropa potrebuje. Po drugi strani so bili rezultati, kar zadeva velike evropske politične povezave, zelo tesni. Če želi nekdo imeti široko večino, smo seveda pripravljeni na sodelovanje pri vseh za nas ključnih vprašanjih, ki sem jih že izpostavila. Večina treh največjih skupin v evropskem parlamentu – to se je izkazalo tudi prejšnji teden v Strasbourgu – ni nujno tako stabilna, kot se zdi.
 

Kako razumete dejstvo, da so bili zeleni zelo uspešni na zahodu Evrope, na vzhodu pa je politika, ki se zavzema za zaščito okolja in spopadanja s klimatsko krizo, še vedno na margini? Delitev zahod/vzhod je bila še kako opazna tudi v Nemčiji; kako razumete ta – že skoraj – fenomen?


V številnih evropskih državah smo dosegli zelo dober rezultat. Na Vzhodu je bilo dejansko drugače. Od tam praktično nimamo evropskih poslancev – razen enega iz Češke. A tudi na vzhodu Evrope obstaja več zelo obetavnih zelenih strank. Denimo na Poljskem, kjer smo skoraj dobili poslanca. Tudi zelena koalicija v Sloveniji (Povežimo se, op. p.) je zelo obetavna.

Seveda bi bilo dobro, če bi se zadeve odvijale hitreje. A za širitev zelene politike je potreben čas. Prihajam iz vzhoda Nemčije in zelo dobro vem, kako dolgo traja, da lahko na terenu vzpostaviš opazno prisotnost. Da se lahko povežeš z lokalnimi skupnostmi. To je resnični ključ do uspeha.
 

Živimo v času resnih klimatskih sprememb – sredi klimatske krize. Mudi se. Kako je ozaveščenost mogoče prevesti v politično delovanje? Ob tem je vaša Nemčija vendarle malce poseben primer – Zeleni so bili v času boja za zaprtje jedrskih elektrarn izjemno močni, sledila je kar dolga tišina, zdaj pa ponovno vzpon? Kaj se je zgodilo? Nove generacije, youtube, Greta Thunberg oziroma Grete?


Mislim, da Nemčija ni prav nič unikatna, kar zadeva zeleno politiko in ozaveščenost. V Evropi obstajajo zelene stranke, ki so bolj uspešne in bolj stabilne od nemških Zelenih (Die Grünen). Finska, Luksemburg, Švedska … Rezultat zelenih strank na letošnjih evropskih volitvah je bil sijajen v Franciji, na Portugalskem, Irskem, v Avstriji …

Še pred dvema letoma nemškim Zelenim niti približno ni kazalo tako dobro. Kot razlog uspeha vidim dejstvo, da smo edina kredibilna in opazna politična stranka, ki se zavzema za klimatsko zaščito. In to v času, ko je klimatska kriza tako očitna! Vsakomur bi moralo biti jasno, da moramo nujno ukrepati. In to zelo hitro. Tudi zato smo dobili toliko podpore.
 

Gotovo se strinjate, da je zelena politika lahko uspešna le, če deluje nadnacionalno, panevropsko, globalno? Klimatske krize ni mogoče reševati na nacionalni ravni, z nacionalno politiko.


Saj panevropska zelena politika že obstaja – imamo Evropsko zvezo zelenih strank. Mislim, da smo v Evropi zelo močni. Mislim tudi, da sodelujemo bolj in bolje od ostalih evropskih političnih povezav. Naša mreža je zares močna, kar še posebej koristi manjšim zelenim strankam. Učimo se drug od drugega, izmenjujemo ideje in izkušnje, pri evropskih vprašanjih delamo skupaj. Obstaja kohezija evropskih zelenih politik in to je razlog našega uspeha.
 

Če se za trenutek vrneva v Nemčijo – pogled v demografijo glasov jasno kaže, da so za Zelene večinoma glasovali mladi volivci (od 18 do 34 let), seveda na zahodu Nemčije? Kaj to sporoča?


Tradicionalno nas voli veliko mladih. In ženske. Mislim, da je to sijajno.

Želimo biti stranka generacijske pravičnosti. Nikakor ne smemo zanemariti, kako pomembno je vprašanje zaščite klime za mlade ljudi. Zelo dobro vedo, da so oni tisti, ki bodo morali živeti z vso dediščino in težavami, ki se ustvarjajo sproti. Zdaj ne sprejemamo dobrih odločitev. Ne na nacionalni ne na evropski ravni. Podpora, ki smo jo dobili, je jasen mandat za spremembe. V boju s posledicami klimatskih sprememb moramo biti veliko bolj ambiciozni. Gre namreč za naše skupno dobro.

Kaj je bolj pravično kot to, da zagotovimo, da bo na našem planetu mogoče živeti tudi v prihodnosti? FOTO: Francois Walschaerts/Reuters
Kaj je bolj pravično kot to, da zagotovimo, da bo na našem planetu mogoče živeti tudi v prihodnosti? FOTO: Francois Walschaerts/Reuters

 

In prekleto se nam mudi! Kako »preskočiti« obotavljanje? Kako na hitro dvigniti ozaveščenost?


Mislim, da je ozaveščenosti dovolj. Precej več, kot si predstavljajo največje politične stranke in evropske vlade. Poglejte samo klimatske demonstracije … Javnost je ozaveščena, podpora obstaja. To so pokazali tudi rezultati volitev v evropski parlament.
 

Eno je ozaveščenost in podpora, drugo pa neposredna politična akcija …


Drži. Premakniti se moramo in ukrepati. Zadnjih nekaj tednov so v evropskem parlamentu v Strasbourgu dejansko skoraj vsi govorili o klimatskih spremembah. Vsaj to. Tema je postala – neizogibna. A nujno potrebujemo konkretne ukrepe. Denimo davek na CO2. In vzpostavitev evropske železniške mreže, ki bo tako cenovno ugodna kot letalski promet. Nujno potrebujemo reformo kmetijskih politik. Ogromno je stvari, ki jih moramo narediti – in spremeniti – takoj.
 

Mogoče je predvidevati, da bodo zeleno politiko – ker jim drugega ne bo preostalo – v prihodnje »posvojile« tudi stranke politične sredine in desnice, celo skrajne desnice. Kaj bi to pomenilo za vas? Kako se zaščititi pred vpadom populizma v zeleno politiko?


Uh, bilo bi naravnost sijajno, če bi tudi ostale politične stranke posvojile zeleno politiko in vprašanje klimatskih sprememb. Da, logično bi bilo, da bi to storile – ker bi bilo to pametno. A dejansko tega ne počno. Konservativci tako še naprej vztrajno nasprotujejo čisto vsakemu ukrepu, ki je namenjen zajezitvi posledic klimatskih sprememb. Žal ne vidim možnosti, da bi se kaj takega lahko res zgodilo – skrajna desnica se po navadi celo pridružuje tistim, ki zanikajo klimatske spremembe. Tudi v sredinskih strankah ni čutiti ambicij za resne klimatske ukrepe. Socialni demokrati govorijo o potrebi po ukrepih, a njihovo glasovanje v evropskem parlamentu tega ne podpira – še posebej ne glede reforme kmetijstva. In tudi glede zaščite biotske raznovrstnosti.
 

Slovenske zelene stranke niso enotne: kaj jim svetujete?


Občudujem Uršo Zgojznik in vse, ki so bili del njen kampanje. Zavedam se, da delujejo na težkem terenu, a natančno vedo, kaj morajo početi.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine