Z igralnimi kartami nad podnebne spremembe

Zaradi podnebnih sprememb se bodo prihodnjih 50 let povečevala tveganja. Že danes toča, pozebe in viharji niso nič novega. Sta pa novi njihova pogostost in moč. Nekoč stoletni dogodki so zdaj letni, kar skrbi predvsem zavarovalnice. V sedmih letih smo pri nas imeli tri velike pozebe, po svetu pa v nekaterih regijah zavarovalnice ne morejo več zavarovati tveganja.

Podnebni scenariji ne rišejo lepe slike prihodnosti. Ponekod celo spominjajo na napovedi v apokaliptičnih filmih, ki zajemajo vse, od pomanjkanja vode, lakote, poplav, vojn do konca sveta. Švicarski raziskovalci iz Crother Laba so pred kratkim objavili, da Ljubljana spada med mesta, ki se bodo do leta 2050 globalno najbolj segrela. Poletne temperature naj bi se povišale kar za osem stopinj. Taljenje ledenih plošč na Antarktiki, zlasti eden od največjih in nestabilnih ledenikov v regiji, bi lahko bistveno pospešilo globalno dviganje morske gladine, je pokazala raziskava, objavljena v zborniku Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike. Kaj bomo naredili, če se bo morska gladina toliko zvišala, da bo slovensko primorje pod vodo? Kam bomo naselili te ljudi? Bomo sprejeli okoljske begunce? Kam bodo šli ljudje z območij, na katerih ne bo vode? Smo pripravljeni na prihodnost, ko lepega sončnega dne ne bomo mogli peljati otroka v park zaradi sevanja?
 

Podnebne spremembe odnašajo posle

Podnebne spremembe vplivajo na naše življenje in vsakdanji posel. Zavarovalnice so gotovo eden od gospodarskih sektorjev, ki bodo najbolj občutili podnebne spremembe, saj se na leto povečujejo tveganja na vseh področjih, od kmetijstva, energetike, zdravstva do vsakega posameznika. Osnovna naloga zavarovalništva kot gospodarske panoge je prevzemanje tveganj ljudi, ki se sami ne morejo spoprijeti s tem. Današnjega kapitalizma si ni mogoče predstavljati brez zavarovalnih produktov. »Če hočemo v tveganjih videti priložnost, se moramo pred nekaterimi zavarovati,« je poudaril direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan. To ni nič drugega kot prenašanje tveganja z ljudi na podjetja, ki so ustanovljena s tem namenom. Zavarovalnice kot specialisti za prevzemanje tveganj morajo razmisliti o enem izmed glavnih tveganj prihodnjih desetletij.



Podnebne spremembe bodo vplivale na poslovanje z vseh vidikov poslovnega procesa, je dejal Stojan. »Spremenile se ne bodo le zahteve potrošnikov, ampak tudi nabavne verige. Pri marsikaterih kmetijskih proizvodih sedanjih nabavnih verig ne bo mogoče ohraniti. Treba bo dodatno investirati v tehnologijo ali razmišljati o drugačni nasaditvi. Treba se je tudi vprašati, kako je lahko podjetje uspešno, če posluje na poplavnem območju ali na sušnem, kjer ni vode za delavce, kaj šele, da to razsipno porablja v proizvodnem procesu. To so predpostavke in ljudje se bomo morali prilagoditi novim razmeram.«

Kaj pravijo karte?

Vidikov, kako lahko podnebne spremembe vplivajo na posel, je nešteto. Kaj narediti, če je veliko negotovosti? »Na vse spremembe je treba biti pripravljen. To ne pomeni, da bomo vedeli, kaj se bo zgodilo. Lahko pa se pripravimo,« je odvrnil Jure Stojan, ki je doktoriral na Oxfordu iz politične ekonomije. Morda ne vemo, kateri scenarij se bo uresničil, vemo pa, kateri scenariji so možni. »Moramo biti pripravljeni,« je poudaril sogovornik, »razmere v poslu zaradi podnebnih sprememb ne bodo lažje, ampak težje. Kljub temu je po svetu danes zelo malo podjetij, ki bi načrtovala prilagajanje podnebnim spremembam in bi bil to del njihove poslovne strategije. Žal danes to zavedanje večinoma temelji na promociji in nagovarjanju ekoloških potrošnikov, redkeje na zavedanju, da je treba veliko stvari premisliti.« Zato si želijo pognati kolesje, preden bo prepozno.

V sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem je Inštitut za strateške rešitve zasnoval igro s kartami, ki so prva oblika »naključnostnih simulatorjev, ki jih je odkrilo človeštvo«. S kartami lahko ljudje razmišljajo o sila neprijetnih temah, kot so podnebne spremembe, ki lahko postavijo naše življenje na glavo. Pravzaprav so razvili orodje »za strateško načrtovanje, da bi lažje in učinkoviteje razmišljali o podnebnih spremembah«. Kako lahko to dosežemo s kocko (na kateri je šest ključnih vprašanj), dvema setoma kart in igralnim blokom oziroma poslovnim diagramom za prednosti in slabosti (analiza Swot)? »Preprosto,« je odvrnil Stojan. Ene karte določajo osnovne parametre scenarijev, na podlagi katerih lahko sestavimo okvirni scenarij sveta po podnebnih spremembah. Drug set kart so »šoki«. »S prvo vrsto kart določimo glavne scenarije, na podlagi teh pa poslovno strategijo. V okviru scenarijev, ki smo jih naredili, se še vedno dogajajo nepričakovane stvari, tako imenovani šoki, ki vplivajo na ogrodje. Zato uporabimo tudi 'šok' karte, ki pokažejo, po katerem šoku poslovni model neha delovati,« je pojasnil in dodal, da so karte v bistvu hiter uvod v problematiko podnebnih sprememb. Mogoče jih je brati tudi kot brošuro, ki daje ključni pregled sprememb, ki se obetajo, in dogajanja, ki jim bo sledilo. »So orodje za razmislek o prihodnosti: kako bomo neki scenarij, ki je možen dogodek na karti, običajni ljudje prvič opazili? Bo to novica na televiziji? Nam bo odneslo streho?«
 

Najdražje je reševanje v sili

Stojan je opozoril, da so se pri podnebnih spremembah razširili nekonstruktivni vzorci; najbolj glasno javno razmišljanje krojita dve skrajni skupini – tisti, ki obljubljajo pogubo, in zanikovalci težav. »Pri tako skrajnih stališčih je javna razprava neplodna. Zakaj ne razmišljamo o podnebnih spremembah? Ker nas strašijo in nam hočejo priskutiti to tematiko. Čeprav je podnebna znanost zapletena in nismo vsi podkovani v tehničnih podrobnostih znanosti, nam ni treba poznati difuzije toplote v fizičnih medijih, da bi razumeli, kaj povedo tovrstni izračuni strokovnjakov. Vsi bomo morali biti podkovani v podnebnih spremembah,« je pojasnil Stojan.

To bo pomembno predvsem za zavarovalnice. Kako je slovensko zavarovalništvo danes pripravljeno na podnebne spremembe? »Absolutne pripravljenosti ni v nobeni družbi. Še vedno je veliko zanikanja, ampak aktualni dogodki nas silijo v prilagajanje,« je odvrnila Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Ponekod v svetu, predvsem v ZDA, so se že pojavile nove oblike zavarovalništva, določenega premoženja na nekaterih območjih pa ni mogoče zavarovati. »Določenih tveganj v svetu sploh ne bo več mogoče zavarovati,« je pritrdila sogovornica in dodala, da to zahteva širšo razpravo, saj »rešitve niso odvisne le od zavarovalnic, ampak širše družbe«. Se pa podnebne spremembe ob škodnih dogodkih poznajo tudi pri nas. Pogostost poletnih neviht se veča z leti. »Slovenija je v Evropi med državami, ki so bolj izpostavljene tem nevarnostim. Na Elektroinštitutu Milan Vidmar so ugotovili, da zgodovinsko na našem področju udari največ strel. Najhujša neurja smo imeli leta 2008 in 2009. Od takrat do danes ne mine leto brez škodnih dogodkov, kot so na Ptuju ali v Mozirju,« je povedala sogovornica. Posel nas uči, da so »najdražje rešitve tiste, ki jih moramo sprejeti nenadoma«, je poudaril Jure Stojan.