Nihče ne oporeka diplomatskemu uspehu Kitajske, mnenja, kako bo vplival na demokratičnost celotnega območja, pa so različna.

Galerija
Srbija si je pravočasno zagotovila dovolj cepiva, tudi s cepljenjem tujcev pa je postala obljubljena dežela. Fotografija je bila posneta 4. februarja letos v Beogradu. FOTO: Andrej Isaković/AFP
V nadaljevanju preberite:
Vse odkar je sredi januarja v Srbijo prispela prva pošiljka kitajskega cepiva proti covidu-19, se v svetu ne preneha govoriti o »cepilni diplomaciji«. Ko so se kmalu za tem v večini držav Evropske unije pojavile težave v kampanji za imunizacijo, pa je bilo še toliko bolj čutiti navzočnost Kitajske na Balkanu.
V Srbiji so do začetka tega tedna uporabili 3,255.000 odmerkov cepiva in okoli 1,2 milijona prebivalcev te države je že popolnoma imuniziranih. Čeprav jih je nekaj od njih dobilo cepivo AstraZenece in Pfizerja ter rusko cepivo sputnik V, ima za srbski uspeh največje zasluge Kitajska s svojim sinopharmom. Kakšen motiv se skriva za vsem tem, so za Delo pojasnili trije poznavalci kitajsko-evropskih odnosov iz Beograda.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji