Protestniki preložili obravnavo spornega zakona

Tisoče protestnikov se je znova zbralo na ulicah Hongkonga, saj je jeza zaradi zakona, s katerim bi lahko potekale izročitve posameznikov Kitajski, čedalje večja. Protestniki so blokirali ceste okoli vladnih stavb, policija je odgovorila s solzivcem, pripravljeni pa so bili uporabiti tudi silo, navajajo tuji mediji.

Protestniki so tokrat dosegli, da je zakonodajno telo preložilo drugo branje zakona, a vlada vztraja, da bo zakon sprejela. Glasovanje bo predvidoma 20. junija, obeta se mu podpora, poročajo hongkonški mediji.
Kritiki zakona opozarjajo, da uvaja mučenje in prisilna priznanja, kot ga poznajo zakoni na celinski Kitajski. Vlada odgovarja, da bo vsekakor zagotovila varovanje človekovih pravic. A kljub tem zagotovilom je predlog zakona poskrbel za največje proteste v Hongkongu od leta 1997, ko je Velika Britanija obalno mesto predala Kitajski.



Policija se medtem ukvarja tudi s preiskavo groženj s smrtjo, ki so jih dobili člani vlade.

Proti zakonu so se v zadnjih dneh izrekli številni znani odvetniki in podjetja. Ta so delavcem dovolila, da se udeležijo protestov. Bojijo se namreč, da bi lahko zakon ogrozil konkurenčnost mesta.

V nedeljo se je na ulicah zbralo po ocenah organizatorjev okoli milijon ljudi, policija je sporočila precej nižjo številko, in sicer 240.000. Sprva so bili protesti mirni, nato so se nekateri spopadli s policijo. Več ljudi je bilo ranjenih in aretiranih.
 

Kakšne so spremembe?

Zakon bi dovolil prošnje za izročitve s celinske Kitajske, Tajvana in Macaua za ljudi, ki bi bili obtoženi hujših zločinov, ko sta umor in posilstvo. Zakonodajo so začeli sprejemati po tem, ko je 19-letnik iz Hongkonga domnevno umoril svoje 20-letno noseče dekle, ko sta bila na dopustu na Tajvanu. Moški je pobegnil v Hongkong, Tajvanu ga niso mogli izročiti, ker ni ustreznega sporazuma. Uradni Hongkong zatrjuje, da bodo zadnjo besedo pri izročitvah imeli lokalni sodniki, nikakor pa ne bodo izročene osebe, obtožene političnih ali verskih kaznivih dejanj.

Hongkong je bil do 1997. britanska kolonija. Ob vrnitvi Kitajski je mesto ohranilo svojo avtonomijo, kar pomeni, da ima neodvisno sodstvo, lastno zakonodajo, ekonomski sistem in svojo valuto. Prav tako imajo prebivalci več pravic kot prebivalci celinske Kitajske. Peking pa vodi zunanjo in obrambno politiko, za potovanja med mestom in celinsko državo morajo prebivalci pridobiti vizum. Tako imenovani temeljni zakon se izteče leta 2047, kaj se bo nato zgodilo z avtonomijo Hongkonga, ni jasno.