Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Protesti v Nikaragvi zahtevali 100 življenj

Demonstracije proti sporni socialni reformi so se spremenile v množične protivladne demonstracije.
Med demonstracijami v Nikaragvi je ugasnilo 100 življenj. FOTO: Oswaldo Rivas/Reuters
Med demonstracijami v Nikaragvi je ugasnilo 100 življenj. FOTO: Oswaldo Rivas/Reuters
Ka. M.
1. 6. 2018 | 13:48
1. 6. 2018 | 15:55
2:26
Managua – Po tem, ko je sredin shod ponovno zahteval več kot 10 smrtnih žrtev, je včeraj vrh katoliške cerkve v Nikaragvi preklical pogajanja med oblastmi predsednika Daniela Ortega in študenti, pobudniki množičnih protivladnih protestov. Kot so zapisali, v pogajanjih kot mediator ne bodo sodelovali, saj je zaradi delovanja »skupin blizu vlade« ljudem kratena pravica do zborovanja.

Točno število ljudi, ki so v protivladnih protestih doslej izgubili življenje, se v virih razlikuje. Da je v mesecu in pol protivladnih protestov, ki so se začeli kot nasprotovanje Oretegovim socialnim reformam, umrlo več kot 100 ljudi, med drugim navaja francoska tiskovna agencija AFP. Demonstracije proti socialni reformi so začeli študentje, protesti pa so se nadaljevali, četudi je Ortgea preklical njeno uveljavitev. Protestniki namreč zahtevajo odstop predsednika Daniela Ortege ter njegove žene, podpredsednice Rosario Murillo – vztrajajo, da so oblasti krive za smrt protestnikov. Vlada odgovornost zanika.

Protestnik z doma narejenim minometom. FOTO: Oswaldo Rivas/Reuters
Protestnik z doma narejenim minometom. FOTO: Oswaldo Rivas/Reuters


Zadnje protivladne demonstracije so po državi potekale v sredo. Več sto tisoč ljudi se je po navedbi tiskovne agencije Reuters spomnilo v protestih preminulih (mladih) oseb. V več mestih je prišlo do nasilja med protivladnimi protestniki in zamaskiranimi neznanci, ki so po podatkih policije odgovorni za smrt 15 ljudi.



Poleg demonstrantov je do oblasti v Nikaragvi kritična tudi človekoljubna organizacija Amnesty International. Ortegovo vlado obtožujejo prekomerne uporabe sile, zunajsodnih pobojev in cenzure medijev, prav tako so prepričani v povezavo zamaskiranih neznancev, ki so na protivladnih shodih izzvali nasilje, z oblastmi. K predčasnim volitvam – te so sicer predvidene v letu 2021 – je v četrtek pozval tudi evropski parlament, navaja Reuters.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine