Pravica do umetne prekinitve nosečnosti še vedno razdvaja zahodno družbo.
Galerija
Poljski feministi so prepričani, da omejevanje pravice do izbire krši temeljne ustavne pravice. FOTO: Janek Skarzynski/AFP
V nadaljevanju preberite:
»Razlikovati je treba med intimnim odnosom do abortusa in stališčem do pravice do abortusa. Med zagovorniki in zagovornicami pravice do dostopnosti varnega abortusa so tudi ženske, ki same te pravice ne bi uporabile, pa jo vseeno zagovarjajo. Za to gre: za pravico, tudi za pravico do lastne moralne presoje,« je povedala dr. Metka Mencin s FDV in dodala, da o tem, koliko nelagodja še vedno sproža vprašanje splava, priča tudi to, da ga tudi zagovorniki pravice do izbire pogosto označijo kot nujno zlo. »Abortus ni nujno zlo, ampak edini način kontrole rojstev v nosečnosti. In abortusov ne bi bilo, če ne bi bilo nezaželenih nosečnosti. Nasprotniki/ce pravice do izbire vzbujajo vtis, da ta pravica spodbuja k abortusom ali da je celo vzrok zanje – ne, vzrok je nezaželena nosečnost in/ali bojazen, da otroku ne bomo mogli/e omogočiti dostojnega življenja.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji