Manjši protesti, ki pa imajo velik učinek na ljudi

V središču Skopja so ta teden vsako popoldne demonstracije, ki jih pripravlja opozicija. Uperjene so proti tajnim vladnim dogovorom z Bolgarijo. Bolgarija, ki je kot članica Evropske unije zaustavila začetek vključevanja Severne Makedonije v evropsko družino zaradi nerešenega vprašanja meje, je razširila pričakovanja še na priznanje, da je izvor jezika, ki ga govorijo v Severni Makedoniji, bolgarski. Makedonci se bojijo, da bo njihova oblast v pogajanjih z Bolgarijo »zaigrala vse«.

V Severni Makedoniji se pogovori nenehno vrtijo okoli domače politike, ki ji očitajo skorumpiranost, in strahu, da bo cena za začetek pogajanj o približevanju EU zelo visoka. Odkar je Makedonija spremenila ime in dodala pridevnik severna, EU pa državi kljub temu ni odprla vrat za začetek približevanja, ljudje predsedniku vlade Zoranu Zaevu čedalje manj zaupajo. Menijo, da Grčija in Bolgarija uigrano blokirata njihovo državo pri evropskih integracijah, pri čemer da je v ozadju težnja po razkosanju Makedonije.
 

Napeti odnosi

Notranji minister Oliver Spasovski je v četrtek povedal, da protesti potekajo v enajstih mestih, ponekod ljudje ustavijo promet na glavnih križiščih. Po njegovi oceni v Skopju v zadnjem času na takšnih protestih ni bilo več kot 300 ljudi, ki so z zaporami križišč dosegli velik učinek in naredili vtis na meščane prestolnice.



Opozicijska stranka VMRO-DPMNE – velja za skrajno nacionalistično, nekdanji premier Nikola Gruevski, ki je bil iz njenih vrst, se je pred kazenskim pregonom zatekel na Madžarsko – očita oblasti, da bo »zaigrala vse«, tudi zato, ker daje vse več pravic albanski manjšini.

V državi, v kateri so napeti odnosi med večinskim makedonskim in manjšinskim albanskim prebivalstvom, vznemirja zakon, da je albanski jezik izenačen z makedonskim, kjer je 20 odstotkov prebivalstva albanskega. Zaev je odločil, da to velja za vso državo, tudi tam, kjer ne živijo Albanci. Predvsem jih skrbi sprejemanje zakona, ki sta ga predlagali stranki Aliansa za Albance ter Alternativa in po katerem bi priznali državljanstvo vsem, ki so živeli v Makedoniji pred njeno samostojnostjo leta 1991, četudi so se iz Makedonije že zdavnaj izselili.



Za priznanje državljanstva po tem zakonu ne bi bilo treba predložiti dokumentov, zadostovale bi izjave treh prič ali ene osebe, ki je v tem času prebivala v istem kraju; oboje ni skladno z mednarodnimi standardi. Takšno dodeljevanje državljanstva bi lahko vplivalo na letošnji popis prebivalstva, saj bi lahko popisali tudi diasporo, so opozorili v opozicijski VMRO-DPMNE. S tem bi se po njihovem etnična sestava države spremenila »od zunaj«. Zakon bi zajel okoli 70.000 ljudi, v prihodnjih treh desetletjih pa se je iz države po nekaterih ocenah izselilo še okoli 400.000 prebivalcev. Izseljujejo se tudi zdaj. Mediji so v teh dneh pokazali 30 avtobusov z dolgimi vrstami čakajočih, da jih bodo odpeljali v tujino.
 

Pričakujejo pomoč ZDA

Zgodovina v tem delu Balkana še zdaleč ni končana in bojazen, da bi lahko sporna vprašanja reševali tudi s spopadi, je v Severni Makedoniji živa. Mednarodna politika, ki se ukvarja z makedonskim vprašanjem, pričakuje, da bodo dogovori z Bolgarijo najpozneje prihodnji teden pripeljani do točke, ko bi EU do konca meseca lahko odobrila začetek pogajanj s Severno Makedonijo. V slednji pri tem pričakujejo pomoč ameriške administracije.



Težava z bolgarske strani je poleg njenih vsebinskih pomislekov tudi to, da ima država tehnično vlado in bi le bolgarski predsednik zdaj lahko podpisal začasno soglasje za deblokado s pogojem, da bi se po volitvah, ki bodo v Bolgariji 7. julija, s tem strinjala nova vlada. Če predsedujoča Portugalska s tem predlogom ne bo uspela, bo preboj blokade padel na pleča predsedovanja Slovenije. »Katastrofa bo, če Severna Makedonija ne bo odblokirana letos,« so ocenili analitiki Zahodnega Balkana.