Prihodnost nepriznane države

Prva ženska na čelu Tajvana je gotovo dodobra spoznala, da so resnične reforme redko v prid politiku, ki stoji za njimi. V minulih petih letih, kolikor je opravljala dolžnost predsednice Republike Kitajske (kot se uradno imenuje ta 24-milijonski otok), je naredila nekaj pomembnih korakov, a ji je na vsakem skoraj spodrsnilo.

Zavzemala se je za uzakonitev istospolnih porok in po dolgi kampanji ji je lani končno uspelo, da je Tajvan postal prva azijska država, v kateri se lahko geji in lezbijke poročijo. To jo je zaznamovalo kot predsednico, ki se ne ozira na mnenje večine državljanov. Med liberalnimi skupinami so jo slavili, v konservativnih pa si je s tem prislužila velik minus.





Nato je vztrajala pri zeleni energiji. Ker je v to usmerila veliko sredstev, so jo pripadniki opozicije pa tudi del prebivalstva obtožili, da je pripeljala otok na rob pomanjkanja elektrike.

Prav tako ni bila dobro sprejeta njena pobuda za uvedbo dvodnevnega vikenda (na Tajvanu delajo šest, velikokrat celo sedem dni na teden). Delavci so jo obtožili, da jim je s tem znižala prihodke. Ko se je temu pridružila sporna reforma pokojninskega sistema, se je nekaj mesecev pred volitvami zdelo, da sta tako Tsai Ing-wen kot njena Demokratska napredna stranka (DPP) že pri izhodu iz predsedniške palače in parlamenta. Njen glavni protikandidat Han Kuo-yu iz Kvomintanga (Nacionalistična stranka) je zadovoljno delil nasmehe, njemu pa se je nasmihala zmaga.

Dišeče pristanišče

Nato se je zgodil Hongkong. Z vsakim rafalom solzivca, izstreljenega na demonstrante, ki so zahtevali dosledno izvajanje obljubljenega načela »ena država – dva sistema«, se je na Tajvanu krepila podpora Tsai. Predsednica je namreč poudarjala pomen nacionalne varnosti, ki jo kot največja nevarnost ogroža Kitajska, in opozarjala, da je Hongkong živa slika tega, v kar bi se lahko spremenil Tajvan, če bi privolil v združitev. Poudarjala je, kako pomembno je ohraniti demokracijo in še naprej razvijati tajvansko identiteto, s katero se bo otok najbolje obranil pred agresivnim rdečim zmajem.

Nenadoma so ta njena opozorila postala smiselna. Ob vsakem koncu tedna, ki se je v Hongkongu končal s krvjo, pretepi, aretacijami in grožnjami, se je večal ugled Tsai Ing-wen. Pred volitvami je imela v anketah že toliko prednosti pred Hanom, da so ji vsi vnaprej napovedali zmago. Tretjemu kandidatu Jamesu Soongu iz Pekingu naklonjene Stranke naroda na prvem mestu ni nihče več namenjal pozornosti.

Parlamentarne volitve

Približno 19,5 milijona tajvanskih volivcev bo danes hkrati izbiralo člane parlamenta. Napovedi teh volitev so negotove. Čeprav je Tsai dobila vso podporo, Han pa naredil toliko nespretnih potez, da je predsedniška tekma najbrž vnaprej odločena, ima Kvomintang še vedno veliko volivcev, ki so prepričani, da je gospodarsko približevanje veliki Kitajski boljša pot do stabilnejše prihodnosti od ohranjanja tesnih odnosov z ZDA.

Demokratski napredni stranki so v prid tudi malce nepričakovano dobri gospodarski rezultati iz lanskega leta, a tudi Kvomintanga ni mogoče vnaprej odpisati.

Tajvanski parlament je sestavljen iz 73 občinskih mest, 34 poslancev, ki jih izbirajo s strankarskih seznamov, in šestih mest, ki so namenjena staroselcem. Trenutno ima DPP v njem 68, Kvomintang pa 35 sedežev. Brez večine v zakonodajnem telesu bo zmaga Tsai Ing-wen vredna veliko manj. Sicer pa se bo v kratkem pokazalo, katero pot v prihodnost bodo izbrali Tajvanci.