(Nepopolno) zmagoslavje ljubezni

Dan po tem, ko je tajvanski parlament prejšnji petek končno izglasoval zakon o pravici do sklepanja istospolnih porok, je bila v soboto v Tajpeju prva poroka dveh homoseksualnih in enega heteroseksualnega para. Skupaj s tristo družinskimi člani in prijatelji so slavili ljubezen brez meja, pa tudi konec boja za enakopravnost, ki je trajal več kot tri desetletja.


Prvo peticijo za legalizacijo istospolnih porok so v zakonodajnem yuanu, kot se imenuje tajvanski parlament, predložili pred 33 leti, a so jo zavrnili z utemeljitvijo, da so »homoseksualci perverzna manjšina«. Vendar takrat Tajvan še ni užival resnične demokracije. Tudi ta poroka je pokazala, koliko stvari se je na otoku v tem času spremenilo.

Medtem ko sta se Amber in Huan Huan poljubljali v belih poročnih oblekah, Hsuan Yu in A To pa sta se ponosno fotografirala s svojima mamama, sta edina heteroseksualna mladoporočenca Wu Shi Lian in Pan I Lin pojasnila, da hočeta s tem sporočiti, da je boj za enakopravnost dolžnost vseh državljanov. Vse dokler bodo v družbi najmanjši ostanki stigme, namreč sam zakon ne bo dovolj, je pojasnil Wu.


 

Vprašanje ogrožene identitete

Uradno bo istospolne poroke mogoče sklepati šele od danes, ko zakon postane veljaven, a se je slavje na otoku začelo že v tistem trenutku, ko je Tajvan postal prva azijska država, v kateri je enakopravnost slavila zmagoslavje tudi na tem področju. Je pa res, da zmagoslavje še ni popolno.

Istospolni zakonci še vedno ne bodo imeli pravice do posvojitve otroka, ki z njimi ni v sorodu, poleg tega istospolnih zakonov ne morejo sklepati s tujimi državljani, razen če ti prihajajo iz države, v kateri velja ekvivalenten zakon, zakonci v takšnem zakonu pa tudi ne morejo imeti pravne zveze s starši svojega partnerja. In v tem primeru ne gre za majhna popuščanja, v katera sta Demokratska napredna stranka in tajvanska predsednica Tsai Ing Wen morali privoliti zaradi pritiskov konservativnih nasprotnikov priznavanja homoseksualnosti kot enakopravne spolne usmeritve. A s stališča »zagovornikov tradicionalnih vrednot«, med katerimi so zelo glasne tudi nekatere krščanske skupine, teh popuščanj še vedno ni dovolj, zato bo vprašanje »ogrožene identitete« tudi ob tej priložnosti bržkone vstopilo v predvolilno kampanjo pred predsedniškimi volitvami, ki bodo na začetku prihodnjega leta.

Pomen tajvanskega zgodovinskega premika močno presega 24-milijonski otok. V trenutku, ko, na primer, v Bruneju uvajajo šeriatski zakon, po katerem homoseksualce kamenjajo do smrti, ima demokratični Tajvan vlogo novega svetilnika v oceanu velikega omahovanja, kar zadeva nekatere vrednote. Vprašanje je, ali bo imel na Malezijo, Indonezijo ali Bangladeš večji vpliv brunejski sultan, ki šeriatsko pravo sicer uporablja bolj kot politični instrument, kot pa da bi ga nameraval dosledno izvajati, ali napredna tajvanska predsednica, ki se je osebno in iskreno po vseh svojih močeh zavzemala za to, da homoseksualci v njeni državi ne bodo več drugorazredni državljani. Indija je, denimo, lansko jesen dekriminalizirala istospolne odnose, v Pakistanu so izglasovali zakon, ki prepoveduje diskriminacijo transseksualcev, Nepal je homoseksualne odnose legaliziral že pred 12 leti, na Šrilanki pa so pred tremi leti določili, da »prostovoljni spolni odnosi med osebami istega spola ne smejo biti razlog za kaznovanje«. Za aktiviste, ki se zavzemajo za popolno legalizacijo istospolnih porok v teh državah, bo Tajvan nov vir moči in upanja.


 

Edinstvena oaza svobode

Celo LR Kitajska si je poskušala po sprejetju novega tajvanskega zakona prilastiti delček slavja. Partijsko glasilo Renmin Ribao je sporočilo, da so »območni zakonodajalci na Tajvanu v Kitajski legalizirali istospolne poroke, in to prvi v Aziji«. »Napačno!« se je na to odzval tajvanski zunanji minister Joseph Wu. »Demokratični Tajvan je država zase in nima nič skupnega z avtoritarno Kitajsko.« Na Kitajskem so leta 2001 homoseksualnost umaknili s seznama »duševnih motenj« in danes ni več nezakonita, je pa zakon v tej državi še vedno izključno zveza med moškim in žensko. Zaradi ohranjanja tradicije, pravi oblast.

​Za poroko se je za danes, ko zakon začne veljati, prijavilo več kot tristo homoseksualnih parov. V 168 državah sveta te poroke še vedno niso dovoljene. V Aziji je Tajvan edinstvena oaza svobode.